Court rejects appeal on order of debt repayment when no agreement exists and debtor fails to specify payments.

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Pritožnici sami nosita stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Če med strankama ni dogovora o vrstnem redu vračunavanja izpolnitve, ki ne zadostuje za popolno izpolnitev vseh obveznosti, in če dolžnik ob izpolnitvi ne izjavi, katero obveznost je poravnal, se poravnavajo obveznosti po vrstnem redu, kot je katera zapadla v izpolnitev (1. in 2. odst. 312. čl. ZOR).

[OBRAZLOŽITEV]

Pritožbeno sodišče je postopek nadaljevalo po določilih Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977 (s spremebami; v nadaljevanju ZPP/77) na podlagi sedaj veljavnega 1. odst. 498. čl. Zakona o pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Radovljici opr. št. ... z dne ... v 1. tč. izreka za tolarsko protivrednost 700 DEM in v 3. tč. izreka za 3.300,00 SIT izvršilnih stroškov. V preostalem delu je cit. sklep o izvršbi razveljavilo in zavrnilo tožbeni zahtevek. Toženi stranki je naložilo plačilo 22.019,00 SIT za nadaljnje stroške postopka.

Proti sodbi sodišča prve stopnje sta vložili pravočasni pritožbi obe pravdni stranki iz "vseh" pritožbenih razlogov. Tožeča stranka izpodbija zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje, tožena stranka pa dajatveni. Obe pritožbenemu soidšču predlagata, naj zanju neugodni del sodbe spremeni, ali pa razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje. Ne tožeča ne tožena stranka na pritožbo nasprotne stranke nista odgovorili. Pritožbi nista utemeljeni. K pritožbi tožene stranke Tožena stranka je trdila, da je sporni poslovni prostor uporabljala od 1.6.1994 do 1.4.1996 in da je plačala 21 mesečnih najemnin (zapisnik z naroka za glavno obravnavo, ki je bil 13.4.1999 - l.št. 24), kar ponavlja tudi v pritožbi.

Od 1.6.1994 do 1.4.1996 pa ni zapadlo v plačilo le 21 mesečnih najemnin, kot zmotno zarjuje pritožnik, temveč 22. V letu 1994 je namreč tožena stranka, če je sporni poslovni prostor začela uporabljati 1.6.1994, tega uporabljala sedem mesecev in ne le šest. Pravilna je tedaj odločitev sodišča, da mora tožena stranka plačati najemnino za mesec marec 1996 s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. K pritožbi tožeče stranke Stališče pritožnika, češ da lahko upnik, če tega ne stori dolžnik, sam določi, katere obveznosti je dolžnik poravnal, če plačilo ne zadostuje, da bi se izpolnile vse obveznosti, je materialnopravno zmotno (prim. 312.

čl. ZOR). Takšnega upravičenja upnik nima. Če med strankama ni dogovora o vrstnem redu vračunavanja izpolnitve, ki ne zadostuje za popolno izpolnitev vseh obveznosti, in če dolžnik ob izpolnitvi ne izjavi, katero obveznost je poravnal, se poravnavajo obveznosti po vrstnem redu, kot je katera zapadla v izpolnitev (1. in 2. odst. 312. čl. ZOR). Zato je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je plačanih 21 mesečnih najemnin upoštevalo kot plačilo za prvih 21 mesečno zapadlih obveznosti tožene stranke. In ker je tožeča stranka uveljavljala plačilo za januar, februar in marec 1996 (predlogu za izvršbo so bili priloženi računi za najemnino za te tri mesece), ne pa za april in maj 1996, je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je zahtevek za plačilo najemnine za januar in februar 1996 zavrnilo.

Upoštevaje 2. odst. 312. čl. ZOR je bilo namreč treba preplačilo po stanju na dan 31.3.1996 poračunati tako, da se je upoštevalo kot plačilo za ta dva meseca. K pritožbama obeh pravdnih strank Iz doslej razloženega pa je razviden tudi odgovor na uveljavljani absolutni bistveni kršitvi postopka iz 13. tč.

2. odst. 354. čl. ZPP/77. Kljub morebitnim pomanjkljivostim izpodbijane sodbe, jo je pritožbeno sodišče lahko preizkusilo. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo drugih postopkovnih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je odločilo, kot je razvidno iz izreka sodbe (368. čl. ZPP/77). Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odst. 154. čl. v zvezi s 1. odst. 166. čl. ZPP/77.