Appeal court voids enforcement order and dismisses debt claim due to lack of proof of legal succession.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal court overturned the first-instance judgment, voiding the enforcement order against the appellant. The appellant claimed to be the legal successor to a defunct company but failed to provide any evidence supporting this status. Consequently, the court ruled that the appellant owes nothing to the respondent, reversing the original debt judgment and ordering the appellant to pay the respondent's legal costs.
Legislator headnote
AI generatedZPP 498. 1. odst. in 373. 4. točka: When a party claims to be a legal successor to a defunct entity without providing proof of succession, the court must reject the enforcement claim and order the claimant to bear the costs of the proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: "1. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig ... z dne ... se razveljavi v 1. in 3. točki izreka in se tožbeni zahtevek za plačilo 104.013,30 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 12.12.1996 do plačila ter stroškov postopka zavrne. 2. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki njene stroške postopka v višini 8.840,00 SIT, v osmih dneh."
[JEDRO]
Tožeča stranka se je v predlogu za izvršbo sicer označila kot pravni naslednik AA, G., d.o.o., Piran, vendar tekom celotnega postopka ni za to predložila nobenega dokaza. Tako se pokaže, da ima pritožnica zato prav, ko uveljavlja (kakor že v ugovoru), da tožeči stranki ničesar ne dolguje.
[OBRAZLOŽITEV]
Na podlagi določbe 1. odst. 498. člena ZPP (Uradni list RS, št. 26/99) je pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi uporabilo določbe ZPP/77 (Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90). Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, tako da je sklep o izvršbi vzdržalo v veljavi v 1. točki izreka (za plačilo 104.013,30 SIT z zamudnimi obrestmi) in v 3. točki izreka (za plačilo 11.300,00 SIT izvršilnih stroškov). Sklenilo je še, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki njene nadaljnje pravdne stroške v višini 5.300,00 SIT z zamudnimi obrestmi.
Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila. Navedla je, da "podjetju AA ne dolguje ničesar," ter da "omenjeno podjetje ni prejelo pisnega naročila za omenjene izdelke." Smiselno je uveljavljala pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba je utemeljena. Račun, ki je bil podlaga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, je izdal AA, G., d.o.o., Piran. Zaradi prenehanja po skrajšanem postopku je bil dne 22.2.1996 izbrisan iz sodnega registra.
Tožeča stranka se je v predlogu za izvršbo sicer označila kot njegov pravni naslednik, vendar tekom celotnega postopka ni za to predložila nobenega dokaza. Tako se pokaže, da ima pritožnica zato prav, ko uveljavlja (kakor že v ugovoru), da tožeči stranki ničesar ne dolguje. Pri tem ničesar ne spremeni, da je obračun obresti, ki je bil tudi podlaga za izdajo sklepa o izvršbi, izdala tožeča stranka. Obresti so pač le akcesorni del glavnice. Po povedanem in na podlagi določbe 4. točke 373. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.
Ker je pritožbeno sodišče spremenilo izpodbijano odločbo, je na podlagi določbe 2. odst. 166. člena ZPP odločilo še o stroških vsega postopka. Ker je bil tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen, mora tožeča stranka povrniti toženi strnki njene pravdne stroške (1. odst. 154. člena ZPP). Toženčevi stroški znašajo 8.840,00 SIT, obsegajo pa odvetniške stroške za sestavo ugovora in poštne ter administrativne stroške, ne pa tudi stroškov sodne takse za ugovor, ker tožena stranka ni dokazala, da bi jih plačala.