Appeal dismissed; victim's intoxication and traffic violations broke causal link to accident, justifying defendant's acquittal.

Pritožba oškodovanca kot tožilca S. Č. se z a v r n e kot neutemeljena in se p o t r d i sodba sodišča prve stopnje. Oškodovanec kot tožilec S. Č. je dolžan plačati 40.000,00 SIT.

[JEDRO]

Po mnenju izvedenca sodno-medicinske stroke obdolženčeve sposobnosti reagiranja kljub izkazani alkoholiziranosti (0,9 g/kg) niso bile okrnjene, ker je izvedenec cestno-prometne stroke izračunal, da je odreagiral z močnim zaviranjem takoj, ko je objektivno lahko zaznal oškodovanca. Glede oškodovanca pa je izvedenec sodno-medicinske stroke opozoril, da je človek pri vsebnosti alkohola 2,0 g/kg (kot je bilo ugotovljeno pri oškodovancu) zaradi hudih alkoholnih motenj spihofizičnih sposobnosti absolutno nesposoben za varno vožnjo. Zaradi take oškodovančeve vožnje, ko je izkazano huje kršil cestnoprometne predpise kot obdolženec - izsiljevanje prednosti, prečkanje cestišča izven kolesarske steze, visoka alkoholiziranost, je odločitev prvostopnega sodišča o pretrganju vzročne zveze utemeljena.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedeno sodbo je bil obdolženi B. P. iz razloga po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oproščen obtožbe zaradi kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po I. odstavku 325. člena KZ. Zaradi tega je sodišče prve stopnje oškodovancu kot tožilcu S. Č. naložilo v plačilo stroške kazenskega postopka v višini 144.580,00 SIT, na 40.000,00 SIT odmerjeno povprečnino, potrebne izdatke obdolženca ter potrebne izdatke in nagrado njegovega zagovornika. Proti takšni odločitvi se je oškodovanec kot tožilec S. Č. pravočasno pritožil po svojem pooblaščencu zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb kazenskega postopka,zmotne uporabe materialnega prava ter glede odločbe o stroših postopka.

Pritožbenemu sodišču je predlagal, da njegovi pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo prvostopnemu sodišču v novo sojenje. Pritožba ni utemeljena. Niso sprejemljiva zatrjevanja pritožnika,da je do obravnavane prometne nezgode, z v postopku pravilno ugotovljenimi posledicami, prišlo izključno zaradi protipredpisne vožnje obdolženega. Pritožnik ima sicer prav v tistem delu svojih navedb, ko opozarja na dejstvi, da je obdolženi vozil dokazano pod vplivom alkohola in s hitrostjo, višjo od dovoljene, nepravilne pa so njegove nadaljnje trditve, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je kljub takim okoliščinam obdolženca oprostilo obtožbe, storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke I. odstavka 371.

člena ZKP. Sodišče prve stopnje je povsem pravilno povzelo ugotovitve obeh izvedenskih mnenj o hitrosti obdolženčeve vožnje in njegovi alkoholizinosti, v svoji obsežni in skrbni obrazložitvi pa tudi tehtno obrazložilo, zakaj kljub protipredpisnemu ravnanju obdolžencu ni mogoče pripisati krivde za obravnavano nesrečo. Izvedenec sodnomedicinske stroke je ugotovil,da obdolženčeve sposobnosti reagiranja kljub izkazani alkoholiziranosti niso bile okrnjene, ker je izvedenec cestnoprometne stroke izračunal, da je odreagiral z močnim zaviranjem takoj, ko je objektivno lahko zaznal oškodovanca.

Nadalje pa je izvedenec sodnomedicinske stroke glede alkoholiziranosti oškodovanca opozoril na to, da je človek pri vsebnosti alkohola 2,0 g/kg (kakršna vrednost je bila ugotovljena pri oškodovancu) že toliko alkoholiziran, da ima zaradi tega hude motnje tako fizičnih kot psihičnih sposobnosti, važnih za varno upravljanje s kolesom. Zaradi nočne vožnje so se dodatno pri oškodovancu pokazale tudi alkoholne motnje vida, kot so padec vidne zmogljivosti ter podaljšanje reakcijskega časa za vse optične dražljaje in skrajna nepozornost in brezbrižnost pri prepoznavanju spremembe lokalne situacije.

Analiziranje oškodovančeve vožnje, kot jo je opisal Z.P., ki je nezgodo videl, ob upoštevanju zgoraj navedenih okoliščin potrjuje pravilnost ocene sodišča prve stopnje, da oškodovanec očitno sploh ni zaznal spremembe lokalne situacije - da se pelje skozi križišče. Zaradi take oškodovančeve vožnje, ko je torej izkazano huje kršil cestnoprometne predpise kot obdolženec - izsiljevanje prednosti obdolžencu, ki je peljal po prednostni cesti, prečkanje vozišča oziroma cestišča izven predpisanega mesta za kolesarje (kolesarske steze) in zaradi visoke alkoholiziranosti z vsemi posledicami, kot jih je opisal izvedenec, je tako odločitev prvostopnega sodišča o pretrganju vzročne zveze povsem utemeljena, njegova odločitev o tem, da obdolženca oprosti obtožbe zaradi kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, pa pravilna in zakonita.

Med postopkom na prvi stopnji niso bile storjene kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Oškodovanec kot tožilec s pritožbo ni uspel, zato mora plačati povprečnino. Njena višina je odmerjena z upoštevanjem zapletenosti in trajanja pritožbenega postopka in premoženjskih ter pridobitnih sposobnosti oškodovanca kot tožilca, ki so takšne, da bo ta strošek pritožbenega postopka zmogel plačati. Oškodovanec kot tožilec je sicer predlagal oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka. Ker pa Zakon o kazenskem postopku, razen za obdolženca,ne predvideva možnosti oprostitve plačila teh stroškov, oškodovancu kot tožilcu v tem delu ni bilo mogoče ugoditi.