Appeal allowed; claim dismissed for lack of standing must be rejected, not case dismissed for procedural defects.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Tožbe, s katero je tožnik zahteval priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ni dovoljeno zavreči iz razloga, ker je tožnik namesto Republike Slovenije, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je izdala dokončno odločbo o pravici do denarnega nadomestila, opredelil kot toženo stranko območno enoto zavoda za zaposlovanje, ki je odločala na pri sropnji. Če stranka ni pasivno legitimirana, ker ni nosilec vtoževanih obveznosti, je treba tožbeni zahtevek zoper to stranko zavrniti kot neutemeljen, ne pa tožbe zavreči, ker ne gre za vprašanje sposobnost biti stranka po procesnem pravu.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožnikovo tožbo z dne 20.11.1996 zoper Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota A., zaradi formalnih pomanjkljivosti, ko je ugotovilo, da ni podana pasivna legitimacija tožene stranke. Zoper citirani sklep se pritožuje tožnik v zakonitem roku iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom na spremembo v smeri ugoditve zahtevku oz. podrejeno predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Očita postopkovne kršitve, ker mu ni bila nudena pomoč v skladu s 17. in 18. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, niti po 14.

členu Zakona o upravnem postopku. Sodišče naj bi odločilo na podlagi zavajujočega ugovora tožene stranke, saj bi v primeru podrobnega pregleda lahko ugotovilo, da se tožba nanaša na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je v predhodnem postopku odločalo kot pritožbeni organ zoper odločbo Zavoda za zaposlovanje, Območna enota A.. Ne strinja se niti z zaključkom, da tožba ni bila vložena po neuki stranki, saj je v času prvega naroka za glavno obravnavo obrazložil, da je pooblaščenemu odvetniku prenehalo pooblastilo, ker nima finančnih možnosti za plačilo.

Mnenja je, da je upravičen do nadomestila za čas brezposelnosti po 17. členu Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Pritožba je utemeljena. Iz razlogov, ki jih je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo prvostopenjsko sodišče, tožbe ni dopustno zavreči. Aktivna ali pasivna legitimacija pomeni biti nosilec pravic in obveznosti po materialnem pravu. Če stranka ni pasivno legitimirana, ni nosilec vtoževanih obveznosti, zaradi česar je tožbeni zahtevek zoper takšno stranko potrebno zavrniti, ne pa tožbe zavreči, ker ne gre za vprašanje sposobnost biti stranka po procesnem pravu, kot to zmotno razloguje prvostopenjsko sodišče. S tem, ko je v obravnavani zadevi tožba za preizkus zakonitosti drugostopenjske dokončne odločbe o uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, vložena zoper Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota A., ne pa Republiko Slovenijo, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, kot izdajatelja izpodbijane drugostopenjske dokončne odločitve, je takšna tožba dopustna in jo zaradi napačne označbe stranke, ni dovoljeno zavreči.

Pri izdaji izpodbijanega sklepa je torej prišlo do absolutne bistvene kršitve iz 13. tč.

2. odst. 354. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90; v nadaljevanju ZPP), ker odločitev o zavrženju ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Hkrati je podana kršitev iz 1. odst. 354. člena istega zakona, ker sodišče ni postopalo v skladu z načelno določbo 11. člena ZPP in tožnika, kot neuke stranke, na prvem naroku za glavno obravnavno ni opozorilo na možnost pravilne označbe tožene stranke na podlagi 18. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 12/92; v nadaljevanju ZDSS) oz. iz zapisnika ne izhaja, da bi ga opozorilo na pravne posledice, če bo v predmetni zadevi tožena stranka Republiški zavod za zaposlovanje.

Da bo v ponovljenem postopku sodišče lahko odpravilo ugotovljene procesne kršitve, je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep na temelju 369. člena ZPP razveljaviti. V kolikor v novem postopku ne bo ugotovljenih kakšnih pravnorelevantnih procesnih ovir za tožbo, torej obstoja ali neobstoja procesnih predpostavk za obravnavani socialni spor, tožbe ne bo mogoče zavreči, pač pa v zadevi razsojati po vsebini.