Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cp 1766/99 ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CP.1766.99 AI generated

Appeal allowed; court reversed first instance for failing to evaluate evidence when defendant denied claims without proof.

Case Number VSL sklep II Cp 1766/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court reversed the first-instance judgment, which had dismissed the plaintiff's claim based on the defendant's denial of receipt of a payment reminder. The plaintiff successfully proved she sent the reminder via registered mail, while the defendant failed to provide evidence that she never received it. The court held that the first instance erred by relying solely on the defendant's unproven assertions rather than weighing the plaintiff's corroborated evidence.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o parnični postopki; Če je tožeča stranka ponudila dokaze za svoje trditve, sodišče ne more zavrniti tožbenega zahtevka samo zato, ker je tožena stranka v navedbah odločno zanika trditve tožeče stranke, za svoje navedbe pa ni ponudila nobenega dokaza.

Keywords

AI generated
burden of proof registered mail delivery appellate review evidence evaluation payment reminder

Cited Legislation

AI generated
3. odst. 166. čl. ZPP/77
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Če je tožeča stranka ponudila dokaze za svoje trditve, sodišče ne more zavrniti tožbenega zahtevka samo zato, ker je tožena stranka v navedbah "odločno" zanika trditve tožeče stranke, za svoje navedbe pa ni ponudilo nobenega dokaza.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi, ki ga je dne 5.2.1997 pod, opr. št. I 97/00572 izdalo Okrajno sodišče v Novem mestu in tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je tudi, da tožeča stranka trpi sama svoje pravdne stroške. Zoper to sodbo se iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožeča stranka. Navaja, da sta si izrek sodbe in obrazložitev v nasprotju. Kot izhaja iz obrazložitve, je sodišče prve stopnje izvedlo dokaz z vpogledom v naročilnico, kopijo oddajne knjige ter ovojnico poslane knjige in iz izvedenih dokazov ugotovilo, da sta pogodbeni stranki sklenili prodajno pogodbo in da je tožeča stranka toženi stranki poslala opomin za plačilo dolgovanega zneska.

Iz obrazložitve pa izhaja, da je sodišče tudi ugotovilo, da je tožeča stranka poslala toženi opomin za plačilo kot je razvidno iz predloženega dokaza, da pa tožeča stranka ni dokazala, da je tožena opomin tudi prejela. Vendar je tožeča stranka svoje trditve izhajajoče iz navedb v pripravljalni vlogi dokazala, kot tudi, da je ravnala v skladu z določbo 5. čl. Splošnih prodajnih in plačilnih pogojev in toženo stranko opomnila na plačilo. Tožena stranka pa je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navajala, da ni prejela ne opomina in ne knjige, česar pa ni dokazala, čeprav je bilo dokazno breme na njeni strani.

Tožeča stranka pa je nasprotno dokazala, da je toženi stranki poslala tako opomin, kot tudi knjigo. Oboje je bilo poslano priporočeno, vendar se je vrnila le knjiga, opomini pa se niso vrnili. Pritožba je utemeljena. Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sledilo toženi stranki in njenim navedbam, ne da bi izvedlo kakršnikoli dokaz, ki bi potrjeval njene navedbe. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev praktično oprlo na navedbe tožene stranke in na podlagi teh navedb odreklo vero listinam, ki jih je predložila tožeča stranka.

Sodišče prve stopnje pravi, da tožeča stranka ni dokazala, da je ravnala v skladu z določilom 5. čl. Splošnih pogojev in da tudi ni dokazala, da je bila tožena stranka seznanjena z višino obveznosti ter da ji je bil dan dodatni izpolnitveni rok. Pritožbeno sodišče se vsaj za sedaj ne more strinjati s tem, da tožena stranka ni vedela za višino obveznosti, kajti ta višina je razvidna iz naročilnice in se do vložitve tožbe ni spremenila, saj je predlog za izvršbo bil vložen za znesek 8.800,00 SIT, torej toliko kot je navedeno v naročilnici.

Pritožbeno sodišče tudi ne more brez nadaljnjega sprejeti zaključka sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni dokazala, da je poslala toženi stranki opomin, oziroma, da ga je tožena stranka tudi prejela. Kot sedaj pravi v pritožbi tožeča stranka je poslala opomin priporočeno po pošti in opomin se ni vrnil, knjiga pa se je vrnila. Pritožbeno sodišče pa se ob tem sprašuje, kako naj tožeča stranka dokaže, da je tožena stranka pošiljko prejela, saj lahko tožeča stranka vodi le evidenco o oddanih pošiljkah, ne pa o tem, ali so bile tudi uspešno vročene.

Pritožbeno sodišče ne more brez pridržka sprejeti razlogov izpodbijane sodbe in bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku dejansko stanje bolj natančno ugotoviti in predvsem presoditi, ali velja verjeti dokazom tožeče stranke ali pa navedbam tožene, da ni prejela opomina in da zato še niso nastali pogoji za sodno varstvo. Pritožbeno sodišče je torej sodbo razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje, da po dopolnjenem postopku o stvari ponovno odloči. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določib 3. odst. 166.

čl. ZPP/77.