Appeal dismissed; interim order for future alimony not allowed when execution exists for past amounts.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appellant's request for an interim order to prevent the debtor from disposing of their vehicle. The appellant, holding a final judgment for alimony, argued that an interim order was necessary because the debtor had not paid and could evade future payments. The court ruled that since the appellant already had an execution title for past due amounts, the vehicle could be seized via execution proceedings, rendering the interim order redundant. Furthermore, the specific interim measure for future amounts was time-barred as one year had passed since the request was filed.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 15. člen; 259. člen; 269. člen; Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 2. točka 365. člen: When a creditor possesses an execution title for past due claims, an interim order for future claims is unnecessary if the asset can be seized via execution, and such interim orders for future claims are limited to a one-year window from the request.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Zavarovanje s predhodno odredbo je mogoče doseči za še nezapadle zneske zakonite preživnine, ki bodo zapadli v enem letu. Za zapadle zneske pa ima upnik boljše pravno varstvo - izvršbo.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se zavrne predlog za izdajo začasne odredbe, s katero se dolžniku prepoveduje odtujiti oziroma kakorkoli obremeniti osebno vozilo znamke VW passat 1.9 TD IGL, reg. št...., pri čemer se o začasni odredbi obvesti RS UE Ljubljana, Sektor za upravne notranje zadeve, Oddelek za promet. Proti takšnemu sklepu se je pritožila upnica zaradi vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni in izda začasno odredbo, podrejeno pa, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Navaja, da je v celoti izkazala terjatev, dolžnik pa upnici doslej ni plačal ničesar onemogoča uveljavitev terjatve. Meni, da ni potrebno, da bi hkrati izkazala verjeten obstoj terjatve in nevarnost, da bo dolžnik onemogočil ali precej otežil uveljavitev terjatve, in opozarja na določbo 270. člena ZIZ. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo predlog upnice za zavarovanje terjatve in pri tem ni bistveno kršilo nobene od določb postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti na podlagi določbe 2. odstavka 350.
člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, 26/99) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98). Upnica je namreč na podlagi izvršilnega naslova, to je pravnomočne sodbe Temeljenega sodišča v Ljubljani, Enota v Ljubljani, opr. št. V P 201/89, z dne 5.10.1989, predlagala izvršbo in hkrati zavarovanje preživninske terjatve z začasno ali s predhodno odredbo. Na podlagi določbe 269. člena začasna odredba ni dopustna, če so izpolnjeni pogoji za predhodno odredbo, s katero se da doseči enak namen.
Upnica razpolaga z izvršilnim naslovom in je na njegovi podlagi za isto terjatev in na isti predmet že predlagala tudi izvršbo. Dolžnikov avto bo mogoče zarubiti na podlagi predloga za izvršbo, o katerem bo sodišče prve stopnje še in predvsem moralo odločiti. Kolikor pa je upnica želela doseči zavarovanje s predhodno odredbo v smislu določbe 259. člena ZIZ, torej glede ob vložitvi predloga še nezapadlih zneskov zakonite preživnine, pa je tudi že potekel čas enega leta, za katerega je zavarovanje mogoče dovoliti, saj je upnica vložila predlog 4.4.1997, in lahko tudi zanje že doseže boljše varstvo z izvršbo.
Sodišče druge stopnje je zato na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.