Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep III Cp 1163/99 ECLI:SI:VSLJ:2000:III.CP.1163.99 AI generated

Appeal dismissed due to lack of legal interest when creditor no longer seeks court approval for enforcement. Creditor voluntarily performed acts, waiving further judicial intervention. Court rejected appeal as inadmissible under procedural law.

Case Number VSL sklep III Cp 1163/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The first-instance court rejected the creditor's enforcement request because the application was defective and uncorrected. The creditor appealed, arguing they had properly notified the court and voluntarily performed necessary acts to secure the debt. The appellate court dismissed the appeal as inadmissible because the creditor explicitly waived further judicial intervention, thereby lacking the legal interest required for an appeal.

Legislator headnote

AI generated

ZPP/77 358. odst. 3; ZIZ 9., 15. člen: An appeal is inadmissible if the appellant no longer has a legal interest in the outcome, such as when they voluntarily perform the required acts and waive further court intervention.

Keywords

AI generated
lack of legal interest enforcement proceedings inadmissible appeal voluntary performance waiver of judicial intervention enforcement costs procedural dismissal

Cited Legislation

AI generated
358. odst. 3 ZPP/77
9. člen ZIZ
15. člen ZIZ
5. odst. 38. člen ZIZ
1. točka 380. člen ZPP/77
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrže.

[JEDRO]

Ker pritožnice izrecno ne zahtevajo več sodne intervencije zaradi dosege dejanj, nimajo pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep o zavrženju predloga, saj od prvega sodišča ne zahtevajo več, da meritorno odloči o dovolitvi izvršbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrglo predlog upnic za izvršbo zaradi dosege dejanj na podlagi izvršilnega naslova - sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. In 14/97 dne 2.6.1999. V obrazložitvi je navedlo, da upnice pomanjkljivega predloga za izvršbo po pozivu sodišča niso ustrezno popravile in le-tega zato ni moglo obravnavati. Proti temu sklepu se pritožujejo upnice iz vseh pritožbenih razlogov. Navajajo, da so po pozivu prvega sodišča z vlogo z dne 14.3.1997 sporočile, da gre pri opravi izvršbe za dosego nadomestnega dejanja.

Menijo, da je bil s tem predlog za izvršbo ustrezno popravljen. Poleg tega je bil predlog za izvršbo tudi prej zadostno opredeljen v smislu določb zakona, saj so upnice v predlogu opredelile tudi, da gre za nenadomestno dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik. Nadalje upnice navajajo, da so v smislu začasne odredbe same opravile dejanje, ki bi ga moral storiti dolžnik. Glede na začasno odredbo so dne 12.4.1997 odstranile žleb, ki je z dolžnikove hiše dovajal vodo na njihovo parcelo in plastične cevi, ki jih je dolžnik zakopal v njihovo zemljišče. Dolžnik je naknadno ponovno namestil žleb na isto mesto, zato so upnice potem še dvakrat odstranile žleb, o čemer prilagajo fotografije.

Upnice sicer predlagajo razveljavitev sklepa, hkrati pa navajajo, da so po začasni odredb dejanje same opravile in v tem smislu ne zahtevajo več sodne intervencije. Vztrajajo pa pri povrnitvi stroškov izvršilnega postopka in predlagajo, da jih sodišče oprosti plačila sodnih taks. Pritožba ni dovoljena. Po določbi tretjega odstavka 358. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77 v zvezi z 9. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in 15. členom ZIZ je pritožba med ostalim nedovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo.

V obravnavanem primeru pritožnice izrecno ne zahtevajo več sodne intervencije zaradi dosege dejanj na podlagi začasne odredbe. To pomeni, da upnice ne želijo več, da bi sodišče dovolilo predlagano izvršbo. Zato pritožnice nimajo pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep o zavrženju predloga, saj od prvega sodišča ne zahtevajo več, da meritorno odloči o dovolitvi predlagane izvršbe. Tako se izkaže, da je izpodbijana odločitev prvega sodišča v skladu z zatrjevanimi interesi upnic, ki predmetnega postopka izterjave ne želijo več nadaljevati.

Glede na to, da upnice v pritožbi vztrajajo pri povrnitvi priglašenih stroškov izvršilnega predloga, ki je bil z izpodbijano odločitvijo zavržen, je treba pojasniti, da je od utemeljenosti predloga za izvršbo odvisna tudi ocena, ali so upnicam nastali potrebni stroški za izvršbo. Po določbi petega odstavka 38. člena ZIZ ima upnik pravico do povračila stroškov, ki so bili potrebni za izvršbo. Ker je prvo sodišče predlog upnic zavrglo kot neprimernega za obravnavo, tudi ni moglo in smelo odločati o tem, ali so upnicam nastali potrebni stroški.

Po kriteriju potrebnosti (peti odstavek 38. člena ZIZ) odloča prvo sodišče o povrnitvi stroškov za upnikovo zahtevo šele potem, ko meritorno odloči o (ne)utemeljenosti predloga. Ker pritožnice po predlogu ne zahtevajo več izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe in je zaradi pomanjkanja pravnega interesa nedopustna pritožba zoper sklep o zavrženju, ni podlage za odločanje o povrnitvi izvršilnih stroškov. Zato se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo s presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa in je pritožbo na podlagi določbe 1. točke 380.

člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ zavrglo kot nedovoljeno. O predlogu za oprostitev plačila sodnih taks na predlog upnic bo odločalo sodišče prve stopnje (1. odst. 173. člena ZPP/77).