Court allows denationalization request dismissed as late due to procedural error in applying statute of limitations.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia overturned the first-instance court's dismissal of a denationalization request, ruling it was not untimely. Although the request was submitted to an administrative body after the statutory deadline, the court found the administrative body had incorrectly applied the statute of limitations. The court held that since the request was a single legal act, the deadline must be protected regardless of which organ initially received it.
Legislator headnote
AI generatedArticle 64 of the Denationalization Act; Article 133(7) of the Civil Procedure Act: The statute of limitations for a denationalization request is protected in all cases, including when the request is submitted to an administrative organ after the deadline, as the request constitutes a single legal act.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
[JEDRO]
Zahteva za denacionalizacijo je ena sama, čeprav je postopek lahko razdeljen med dva organa. Zato je rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo iz 64. čl. ZDen varovan v vsakem primeru, torej tudi tedaj, ko je popolna zahteva pravočasno vložena pri upravnem organu, sodišču pa je bila odstopljena po izteku roka.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrglo zahtevo za denacionalizacijo kot prepozno. Predlagateljice so se zoper sklep pravočasno pritožile zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlog za denacionalizacijo je bil pravočasno vložen na Upravno enoto v Škofji Loki. Ker niti Zakon o denacionalizaciji (v nadaljvanju ZDen) niti Zakon o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ne urejata vprašanja pravočasnosti vlog bi bilo treba smiselno uporabiti 7. odst. 133. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77), saj je bila stranka prepričana, da vlaga zahtevo na pristojni organ.
Pravna praznina glede vprašanja pravočasnosti vlog v ZUP ne bi smela biti njej v škodo. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje. Pritožba je utemeljena. Pritožba pravilno opozarja na napačno uporabo materialnega prava. Uporaba določb ZDen namreč v pretežnem delu pomeni uporabo materialnega prava in tudi rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo iz 64. čl. ZDen je materialni prekluzivni rok. Zakon pri tem ne razlikuje med zahtevo, vloženo pri upravnem oganu in zahtevo za denacionalizacijo po 5.
čl. ZDen, za odločanje o kateri je pristojno sodišče v nepravdnem postopku (56. čl. ZDen). Zahteva je ena sama, čeprav je postopek lahko razdeljen med dva organa. Zato je rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo iz 64. čl. ZDen varovan v vsakem primeru, torej tudi tedaj, ko je popolna zahteva pravočasno vložena pri upravnem organu, sodišču pa je bila odstopljena po izteku roka. Enako razlago narekuje besedilo 2. odst. 10. čl. Navodila za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo. Upravni organ namreč uvede postopek samo o tistih zahtevkih iz zahteve, za katere je pristojen, sicer pa zahtevke z zahtevo nemudoma pošlje pristojnemu upravnemu organu oziroma sodišču.
Glede na navedeno torej ne prihaja v poštev analogna uporaba določil ZPP/77. Zaradi zmotne uporabe določb ZDen o naravi zahteve za denacionalizacijo in posebnostih denacionalizacijskega postopka, je torej sodišče prve stopnje nepravilno razlagalo določilo 64. čl. ZDen. Pritožba predlagateljic je po povedanem utemeljena, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tč. 380. čl. ZPP/77 v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku).