Spousal support expenses paid after statute of limitations bar are recoverable via separate claim.

Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Kdor je imel izdatke za preživljanje, ki jih je dajal namesto drugega (npr. otrokova mati namesto očetovega s sporazumom določenega deleža) ima pravico zahtevati plačano nazaaj, čeprav je preživninska terjatev iz izvršilnega naslova zastarala.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje naložilo tožencu, da je dolžan plačati tožnici znesek 227.347,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi ter ji povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 48.714,00 SIT, prav tako z zakonitimi zamudnimi obrestmi, razen tega pa je zavrnilo višji tožbeni zahtevek. Z izpodbijanim sklepom pa je zavrnilo toženčev predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Proti sodbi in sklepu se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženec ter v pritožbi proti sodbi navaja, da je bilo s pravnomočno sodno odločbo odločeno, da toženec za čas od 1.7.1992 do 31.8.1993 zaradi zastaranja ni dolžan plačati preživnine mladoletnemu B.

P.. To bi morala upoštevati tudi A. P. kot upnikova zakonita zastopnica in namesto, da je zalagala neplačane preživninske obroke, bi morala pravočasno z izvršbo izterjati preživninske dajatve. Kar je plačala v času, ko je terjatev zastarala, vrnitev tega ne more uveljavljati z verzijskim zahtevkom. Toženec predlaga spremembo izpodbijane sodbe in zavrnitev tožbenega zahtevka, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve prvemu sodišču v novo sojenje. V pritožbi proti sklepu toženec navaja, da osebni avtomobil v današnjih časih ni luksus.

Glavni razlog za nakup vozila pa je bil, da je toženčeva žena dobila zaposlitev preko javnih del, pri tem pa potrebuje osebno vozilo. Sicer pa toženec in njegova žena nimata drugega premoženja, z družino živita kot podnajemnika, njuni skupni dohodki pa ne presegajo 110.000,00 SIT. Toženec predlaga spremembo izpodbijanega sklepa in ugoditev njegovemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks. Pritožba proti sodbi in sklepu ni utemeljena. Dejstvo, da je izterjava preživnine za mladoletnega otroka pravdnih strank B. P. za čas od meseca julija 1992 do 31.8.1993 na podlagi izvršilnega naslova dogovora o preživljanju, sklenjenega pri Centru za socialno delo ..., zastarala, ne pomeni, da se učinki zastaranja raztezajo tudi na tožničin verzijski zahtevek.

V navedenem obdobju je morala tožnica sama nositi vse preživninske stroške za mladoletnega B. P., tudi tisti del stroškov, ki bi jih moral trpeti toženec s plačevanjem mesečne preživnine. Kljub zakonski obveznosti toženec mesečne preživnine ni plačeval, čeprav je bil k temu zavezan na podlagi veljavnega naslova. Dejstvo, da tožnica kot otrokova zakonita zastopnica ni pravočasno vložila proti tožencu izvršbe zaradi plačevanja preživnine, pomeni le-to, da je preživnina zaradi zastaranja za navedeno obdobje postala neizterljiva.

Pri tem pa je tožnica pridobila samostojen zahtevek in to tako na podlagi 133. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih kot tudi na podlagi 218. člena zakona o obligacijskih razmerjih. Gre za normi, ki sta po vsebini identični in po katerih ima pravico zahtevati, kar je bilo plačano, nazaj tisti, kdor je za drugega kaj potrošil oziroma, sme tisti, ki je imel izdatke zaradi preživljanja kakšne osebe, s tožbo zahtevati povračilo izdatkov od tistega, ki jo je dolžan preživljati. V obravnavani zadevi je nesporno, da je tožnica sama skrbela za mladoletnega otroka in jasno je, da ima tožnica v navedenih zakonitih določilih materialno podlago za utemeljenost njenega tožbenega zahtevka.

Ob že navedenih nespornih dejstvih je prvo sodišče pri svoji odločitvi pravilno uporabilo materialno pravo in utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku. Pritožba izpodbija prvo sodbo tudi zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, vendar toženec v pritožbi ne pove, v čem naj bi bila podana ta kršitev. Tistih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, pa sodišče druge stopnje ni ugotovilo. Iz vseh navedenih razlogov je bilo treba pritožbo proti sodbi zavrniti kot neutemeljeno in potrditi prvostopno sodbo.

Toženec tudi neutemeljeno izpodbija prvostopni sklep o zavrnitvi njegovega predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Sodišče druge stopnje v celoti sprejema vse razloge, s katerimi je prvo sodišče utemeljilo svojo odločitev ter se nanje tudi sklicuje v izogib nepotrebnega ponavljanja. Ko pritožba utemeljuje potrebo osebnega avtomobila, zlasti v zvezi z zaposlitvijo toženčeve žene, je treba opozoriti, da bi bilo mogoče to potrebo zadovoljiti s cenejšim osebnim avtomobilom, ne pa z avtomobilom znamke Honda Civic, ki spada med dražje in zahtevnejše vrste osebnih vozil.

Iz tega razloga ima prav prvo sodišče, ko navaja, da je navedeno vozilo šteti kot luksusno premoženje. Sodišče druge stopnje se zato strinja s prvostopno ugotovitvijo, da s plačilom sodnih taks v tem postopku sredstva toženca ne bodo občutno zmanjšana in ne bo trpelo njegovo preživljanje in preživljanje njegovih družinskih članov. Iz navedenih razlogov je bilo treba zavrniti toženčevo pritožbo tudi proti prvostopnemu sklepu.