Insurance company's right of recourse against both insurer and driver under invalid alcohol law.
Legislator summary
AI generatedThe first-instance court dismissed the insurance company's claim for recourse against the driver, relying on an obsolete version of the Insurance Law. The appellate court found this error because the case should have been decided under the current Mandatory Traffic Insurance Law, which grants the insurer the right to claim from both the policyholder and the responsible driver. Consequently, the appeal was allowed, the judgment was annulled, and the case was remitted for a new trial applying the correct legal framework.
Legislator headnote
AI generatedZakon o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja; Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu: The insurer may exercise the right of recourse against both the policyholder and the responsible driver when the vehicle was involved in an accident under the influence of alcohol, provided the applicable mandatory traffic insurance law is used instead of an obsolete provision.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo se pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
Regresni zahtevek lahko zavarovalnica uveljavlja tako od zavarovalca kot od odgovorne osebe (voznika pod vplivom alkohola).
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka E. D., dolžna plačati tožeči stranki znesek 759.186,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 16.4.1997 dalje do plačila ter ji povrniti pravdne stroške z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe, vse v roku 15 dni, da ne bo izvršbe. Odločitev je oprlo na določbo 5. odstavka 55. člena Zakona o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja (Ur.l. SFRJ, št. 24/76) po kateri toženec ni zakonsko regresno zavezan. Hkrati je tožeči stranki naložilo, da je dolžna plačati tožencu pravdne stroške 6.750,00 SIT v 15 dneh pod izvršbo.
Zoper sodbo je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo. Uveljavlaj pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno pa predlaga, da sodbo spremeni in ugodi tožbenemu zahtevku v celoti, toženi stranki pa naloži plačilo pravdnih in pritožbenih stroškov. V obrazložitvi je navedla, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, ko je za razsojanje v zadevi uporabilo pravni predpis, ki ni v veljavi, ni pa uporabilo veljavnega predpisa, ker obvezna zavarovanja v prometu ureja Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu, objavljen v Uradnem listu RS, št. 70/94 z dne 11.10.1994, ki je začel veljati petnajsti dan po objavi.
Navedeni zakon v 7. členu ureja pravico zavarovalnice, da v primerih, določenih z zavarovalno pogodbo ali zavarovalnimi pogoji, uveljavjla plačilo zneskov, izplačanih oškodovancu, od sklenitelja zavarovanja in odgovorne osebe. Navaja še, da zavarovalni pogoji, ki jih je sicer sodišče v obrazložitvi napačno povzelo, natančneje opredeljujejo način in pogoje, pod katerimi lahko zavarovalnica uveljavlja povračilo izplačane odškodnine od zavarovalca in od odgovorne soebe, ki je v danem primeru prav tožena stranka. Ker je v času nezgode vozila pod vplivom alkohola, je zavezana za povrnitev izplačane odškodnine.
Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče, ki je preizkusilo izpodbijano sodbo, je prišlo do zaključka, da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo materialnega prava, ker je odločilo na podlagi predpisa, ki ni več v veljavi, moralo pa bi uporabiti veljavni Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (Ur.l. RS, št. 70/94). Ker je uporabilo napačen materialnopravni predpis pa je ostalo v posledici tega tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu določa v 2. odstavku 7. člena, da lahko v našem primeru tožeča stranka uveljavlja povračilo izplačanega zneska skupaj z obrestmi in stroški od sklenitelja zavarovanja in od odgovorne osebe, kar pomeni, da bo moralo sodišče prve stopnje ugotavljati utemeljenost tožbenega zahtevka ne samo po temelju ampak tudi po višini.
Ker je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo, je v skladu z določbo 3. odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku odločilo, da se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločitev.