Appeal dismissed; first instance court correctly applied ZPP Art. 108(4) regarding withdrawn lawsuit due to missing defendant address.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal court rejected the plaintiff's request to overturn the first instance court's decision that the lawsuit was deemed withdrawn. The plaintiff argued the defendant still lived at the original address and could not receive notices, claiming the first court misapplied the law. The court ruled that the plaintiff failed to correct the complaint twice and must have raised these facts earlier, making the withdrawal valid under the applicable law at the time.
Legislator headnote
AI generatedčlen 108 odst. 4 ZPP; če je tožnik v postopku prve stopnje nepravilno navedel naslov tožene stranke in ni popravil tožbe, se šteje, da je tožba umaknjena.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Sodišče prve stopnje je ravnalo v skladu s čl. 108 ZPP, ko je štelo, da je tožba umaknjena.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se šteje, da je tožba umaknjena, odločilo pa je tudi, da se postopek konča. Tožeča stranka namreč tožbe ni popravila tako, da bi navedla točen naslov toženih strank. Proti sklepu se pritožuje tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo sklepa tako, da bo odločeno, da tožba ni umaknjena. Bistvena vsebina pritožbe je, da tožena stranka tako kot v času vložitve tožbe tudi sedaj gotovo živi na naslovu ulica X. 387/2. Obstaja možnost, da toženca nisat hotela prejemati pozivov oziroma sodnih pisanj.
Tožnik ni mogel posredovati drugega naslova. Pritožba ni utemeljena. Iz podatkov v spisu izhaja, da je sodišče prve stopnje v zvezi z ugotavljanjem naslova tožene stranke v celoti ravnalo v skladu z določbami Zakona o pravdnem postopku - ZPP, kar je v obrazložitvi sklepa tudi pravilno zapisalo. Če je tožnik menil, da se okoliščine v zvezi s prebivališčem tožene stranke take kot jih sedaj zatrjuje, bi to moral trditi že v postopku pred sodiščem prve stopnje, hkrati pa bi moral predlagati tudi ustrezne ukrepe. Možnost je tožnik imel, saj je sodišče prve stopnje kar dvakrat s sklepom zahtevalo popravek tožbe (dne 16.3.1999 in dne 2.6.1999).
Ko gre za presojo pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje v pritožbenem postopku, pa take njegove pritožbene trditve, ki v spisu nimajo podlage, ne morejo biti upoštevne. Sodišče prve stopnje je sicer v izreku sklepa zapisalo, da se šteje, da je tožba umaknjena, v obrazložitvi pa, da je tožbo zavrglo. Vendar to ne vpliva na pravilnost odločitve, kajti očitno je do tega prišlo, ker je postopek na prvi stopnji tekel v času veljavnosti Zakona o pravdnem postopku iz l. 1977 s spremembami in dopolnitvami, ki je v 4. odstavku 109. člena določal, da se za primer, kakršen je obravnavani, šteje, da je tožba umaknjena.
Izpodbijani sklep pa je bil izdan že po določbah Zakona o pravdnem postopku, ki je začel veljati 14.7.1999, ki v 4. odstavku 108. člena dopušča samo zavrženje. Kot rečeno, pa je vsebinsko odločitev pravilna. Neutemeljeno pritožbo je bilo zato treba zavrniti in potrditi pravilno odločitev sodišča prve stopnje (člen 365/2 Zakona o pravdnem postopku).