Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba I Cp 597/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CP.597.2000 AI generated

Appeal allowed: Child support reduced to SIT 20,000 as parents' combined income must cover their own needs first.

Case Number VSL sodba I Cp 597/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court partially allowed the mother's appeal against the first-instance judgment setting child support at SIT 25,000. While the mother argued her low income and high living costs justified a reduction, the court found the first-instance assessment unrealistic given the parents' combined net income of SIT 130,000. The court ruled that the parents must first satisfy their own basic living expenses before allocating funds for the child, thereby reducing the support obligation to SIT 20,000.

Legislator headnote

AI generated

79. člen ZZZDR; 358. člen ZPP: Child support amounts must be determined based on the parents' ability to pay after reserving funds for their own necessary living expenses, ensuring the child receives a fair share of the remaining resources.

Keywords

AI generated
child support obligation parents ability to pay own living expenses proportional allocation appellate review family law principles financial capacity assessment

Cited Legislation

AI generated
79. člen ZZZDR
358. člen ZPP
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi in se sodba spremeni v izpodbijanem delu tretje točke izreka tako, da se zavrne zahtevek za plačevanje preživnine od vključno meseca oktobra 1999 dalje v delu, ki presega SIT 20.000,00.

[JEDRO]

Višino prispevka za preživljanje otrok določi sodišče v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopno sodišče je v sodbi razsodilo, da se zakonska zveza med pravdnima strankama razveže in otrok dodeli tožencu ter da je tožnica dolžna za otroka tožencu plačevati preživnino v višini SIT 25.000,00 mesečno. Zoper tako sodbo prvostopnega sodišča se pritožuje tožnica, in to le v delu, ki se nanaša na določitev višine preživnine, kolikor je ta višja od SIT 20.000,00. V pritožbi pritožnica pravi, da ima zelo nizke dohodke in da živi pri starših, katerim mora pomagati pri plačevanju tekočih stroškov vzdrževanja stanovanja in nakupovanju hrane.

Tako sama ne more prispevati celotnega zneska, ki ji ga je kot preživninsko obveznost določilo prvo sodišče. Poleg tega pa sodišče ni upoštevalo, da toženec prejema otroške doklade ter da tožnica dejansko plačuje staršem določen prispevek, pri čemer naj sodišče ne bi imelo razlogov za dvom v to dejstvo. Na koncu še meni, da bi moral tudi toženec plačevati njegovim dohodkom primeren znesek ter da je SIT 8.000,00 za preživljankin tenis morda zaenkrat preveč. Toženec v odgovoru na pritožbo navaja, da je tožničina plača naraščala že jeseni leta 1999 in je tako prepričan, da je sedaj še višja.

Čudi ga tudi, da tožnica plačuje stroške za stanovanje svojim staršem, saj njegovim staršem, v hiši katerih sta sicer živela, nista plačevala ničesar. Po njegovih navedbah tožnica dosedaj še ni plačala nobenega obroka preživnine, ki pa je tako ali tako določena pod vsakršnim minimumom. Sploh pa so tožničina dokazila o plačilih neverodostojna, poleg tega pa se sploh ne zanima za potrebe njene hčerke, kot sta šola v naravi in igranje tenisa. Pritožba je utemeljena. Iz dokazil o višini dohodka staršev, ki jih je pridobilo prvostopno sodišče, izhaja, da mesečno mati zasluži približno SIT 70.000,00 netto, oče pa približno SIT 60.000,00 netto, kar skupaj znaša SIT 130.000,00 netto, ki jih imata starša na razpolago za preživljanje sebe in svoje mladoletne hčerke.

Skladno z 79. členom ZZZDR sodišče določa preživnino ob upoštevanju zmožnosti preživljalcev in potreb preživljancev. V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da dohodki staršev znašajo SIT 130.000,00 mesečno, kar predstavlja okvir preživljanja ne le mladoletne hčerke, ampak tudi preživljalcev samih. Prvostopno sodišče ni konkretneje opredelilo potreb preživljanke, ampak jih je na podlagi Šumijeve metodologije ocenilo na znesek SIT 60.000,00. Drugostopno sodišče ocenjuje, da tako določeni stroški preživljanja mladoletne preživljanke glede na dohodke preživljalcev in potrebo po preživljanju njiju samih niso realni.

Sodišče bi namreč pri določanju preživninske obveznosti moralo upoštevati dohodke preživljalcev in tudi znesek, potreben za njuno lastno preživetje, saj otroku ne moreta dati več, kot imata. Možnosti za preživljanje so torej določene z dohodki preživljalcev, ki jih je treba pravično razdeliti na del za preživljanje preživljalcev in del za preživljanje preživljanca. Ob preživnini, kot jo je določilo prvostopno sodišče, bi staršema ostalo le približno SIT 35.000,00 vsakemu za lastno preživetje, kar pa ne zadostuje za odraslo osebo, ki se mora tudi sama prehranjevati, vzdrževati stanovanje, skrbeti za lastno razvedrilo itd., česar vsega ne morata zadovoljiti le s 35.000,00 tolarji mesečno. Predvsem pa ne bi bilo pravično, da se zaslužen denar ne bi enakomerno porazdelil med vse, ki se z njim preživljajo.

Končno so mesečne potrebe mladoletnih otrok pravni standard, ki ga sodišče opredeljuje glede na posamezen primer. Pri tem si seveda lahko pomaga na razne načine, tudi s Šumijevo metodologijo, vendar ob tem ne sme pozabiti, da je potrebno odločati glede na značilnosti posameznih primerov. Tako je včasih, če dohodki preživljalcev ne dopuščajo večje preživnine, potrebno določiti preživnino, ki ne dosega višine, ki jo predvideva na primer Šumijeva metodologija. Prvostopno sodišče torej ni v zadostni meri upoštevalo zmožnosti staršev za preživljanje mladoletne hčerke, zato je drugostopno sodišče ugodilo tožničini pritožbi in zavrnilo zahtevek v delu, ki se nanaša na določitev višine preživnine v znesku nad SIT 20.000,00 mesečno od oktobra 1999 dalje (4. točka 358.

člena ZPP).