Appeal allowed; enforcement stopped because creditor paid debt via private agreement, not enforcement. Enforcement order not voidable.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi: " Izvršba se ustavi." Dolžnik je dolžan upniku povrniti stroške za pritožbo v znesku 13.387,00 SIT, v 8 dneh.

[JEDRO]

Ker je upnik že prišel do plačila uveljavljane terjatve, vendar ne z izvršbo, temveč po "medsebojnem dogovoru", tj. mimo izvršbe, je izvršbo, ki je v teku, treba ustaviti. Sklep o izvršbi ni izvršilno dejanje, ampak sodna odločba, zato ne more biti razveljavljen zaradi ustavitve izvršbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi z dne 06.04.1998 in ustavilo izvršilni postopek. V pravočasni pritožbi je upnik navedel, da ni predlagal razveljavitve sklepa o izvršbi niti umaknil predloga za izvršbo. Sodišče je le obvestil, da je prejel plačilo terjatve in da se izvršba lahko ustavi. Priglasil je stroške pritožbe. Pritožba je utemeljena. Iz podatkov v spisu (vlog z redno št. 14 in 15) izhaja, da je upnik obvestil sodišče prve stopnje, da je dolžnik po medsebojnem dogovoru poravnal znesek 90.000,00 SIT, s čimer je bil v celoti poplačan.

Istočasno je predlagal preklic rubeža premičnih stvari, ker le-ta ni bil več potreben, in vrnitev plačanega predujma za stroške izvršitelja. Upnik je tako že prišel do plačila uveljavljane terjatve, vendar ne z izvršbo, temveč po "medsebojnem dogovoru", tj. mimo izvršbe. Izvršbo, ki je bila v teku, je bilo zato treba ustaviti, saj bi upnik v nasprotnem primeru (tj. v primeru uspešno opravljene izvršbe) prejel dvakratno plačilo svoje terjatve. Posledice ustavitve izvršbe ureja 2. odst. 76. člena ZIZ: kadar sodišče ustavi izvršbo, s tem razveljavi, če zakon ne določa drugače, tudi opravljena izvršilna dejanja, kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb.

Sklep o izvršbi pa ni izvršilno dejanje, ampak sodna odločba, zato ne more biti razveljavljen zaradi ustavitve izvršbe. Sodišče prve stopnje tako ni imelo nobene podlage za razveljavitev sklepa o izvršbi. Zato je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. tč. 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 2. odst. 165. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ. Dolžnik je upniku dolžan povrniti 13.387,00 SIT stroškov za pritožbo, kar predstavlja (ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta 88.624,00 SIT) naslednje potrebne stroške (po 5. odst. 38.

člena ZIZ): za sestavo pritožbe v višini priglašenih 125 točk (po tar. št. 13 v zvezi s tar. št. 21/4 odvetniške tarife (OT)), kar ob vrednosti točke 90,00 SIT na dan odločanja znaša 11.250,00 SIT, ter 19% davek na dodano vrednost od odvetniških storitev iz prve alinee v višini 2.137,00 SIT. Sodišče druge stopnje pa upniku ni priznalo priglašenih stroškov za pregled listin (50 točk) in za posvet s stranko (50 točk), ker ne gre za posebni opravili, ampak za opravili, ki sta že zajeti v sestavi pritožbe. Prav tako mu ni priznalo stroškov sodnih taks, saj za takšno pritožbo ni predpisana taksna obveznost.