Appeal dismissed: Request for mandatory defense counsel after final judgment in probation revocation is inadmissible.
Legislator summary
AI generatedThe appeal was rejected as unfounded because the defendant sought mandatory defense counsel after the original judgment had become final. The defendant argued for a lawyer despite having no means, while the court noted that the probation revocation procedure occurred post-finality. The court ruled that mandatory defense is only permitted until the judgment becomes final, making the request legally impossible in this stage.
Legislator headnote
AI generatedZakon o kazenskem postopku, čl. 12, 70: Mandatory defense counsel is permitted only until the judgment becomes final; requests for such counsel after finality in probation revocation proceedings are inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba obsojenega V. S. se z a v r n e kot neutemeljena.
[JEDRO]
Postavitev zagovornika po uradni dolžnosti na stroške sodišča v postopku za preklic pogojne obsodbe iz razloga po čl. 438 ZKP ni dopustna.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvostopno sodišče je z navedenim sklepom zavrnilo zahtevo obsojenca, za postavitev zagovornika, po uradni dolžnosti in sicer v posebnem postopku, za preklic pogojne obsodbe. Proti takšnemu sklepu se je pritožil obsojenec. Graja ugotovljeno dejansko stanje v pravnomočni sodbi. Predlaga, da se njegovi zahtevi, za postavitev zagovornika, ugodi. Pritožba ni utemeljena. Odločitev prvostopnega sodišča je povsem pravilna in zakonita. Sodba K ... Okrajnega sodišča v ., je postala pravnomočna, s sodbo Višjega sodišča v C., opr. št. Kp ... z dne 7. 9. 1999.
Z navedeno sodbo je bila obdolženčeva pritožba zavrnjena in potrjena prvostopna sodba. Brezpredmetno je zato sedanje pritožnikovo nasprotovanje pravnomočno ugotovljenemu dejanskemu stanju. V sedanjem postopku gre za preklic pravnomočne pogojne obsodbe, ki se še ni končal, ker je obsojenec predlagal, da se mu postavi zagovornika po uradni dolžnosti. Takšna zahteva pa seveda ni utemeljena. Zakon o kazenskem postopku v členu 12 sicer govori, da se obdolžencu, ki si glede na gmotne razmere ne more zagotoviti zagovornika, postavi zagovornik po uradni dolžnosti.
V členu 70 Zakona o kazenskem postopku so navedeni primeri obvezne obrambe v rednem postopku, ki pa veljajo le za postopek do pravnomočnosti sodbe in za postopek z izrednimi pravnimi sredstvi, če se obtoženec ni zmožen uspešno braniti. V skrajšanem postopku, ko ni pogojev za obvezno obrambo, obdolženec pa si zagovornika, zaradi slabega premoženjskega stanja ne more plačati, mora sodišče na zahtevo obdolženca postaviti zagovornika le v primeru, če to zahteva interes pravičnosti, takšna postavitev zagovornika po uradni dolžnosti pa je mogoča le do pravnomočnosti sodbe.
Ker je v obravnavanem primeru sodba že postala pravnomočna in gre le za preklic pogojne obsodbe, Zakon o kazenskem postopku pa za takšne primere postavitve zagovornika po uradni dolžnosti, ne dopušča je bilo potrebno obdolženčevo pritožbo zavrniti, kot neutemeljeno.