Slovenian Supreme Court dismisses appeal on inheritance, ruling property transfer seven years prior does not require return to satisfy urgent share.

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Vrednost tožnikovega nujnega deleža in s tem obseg prikrajšanja nujnega deleža, zaradi katerega naj bi se vračalo zatrjevano darilo, je odvisna od vrednosti zapuščine, ta pa od vprašanja, ali je vrednosti čiste zapuščine potrebno prišteti vrednost spornih izročenih nepremičnin. Ker sta toženca drugi osebi v smislu petega odstavka 28. člena ZD, nepremičnine pa sta pridobila na podlagi 7 let pred zapustnikovo smrtjo sklenjene pogodbe, jima ne glede na vprašanje o zatrjevani neodplačnosti te pogodbe nepremičnin ni potrebno vračati. Druge osebe v smislu petega odstavka 28. člena ZD vračajo le darila, ki jih je zapustnik dal v zadnjem letu svojega življenja.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožnik je sin S. G., ki je z izročilno pogodbo z dne 8.1.1986 vse svoje nepremično premoženje izročil tožencema, umrl pa je leta 1993. Tožnik zatrjuje, da je ta pogodba po vsebini darilna pogodba in da je oče z njo razpolagal v škodo sinovega nujnega deleža. Zato zahteva, da toženca izstavita zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo na izročenih nepremičninah vpisal kot lastnik do 1/2. Sodišče prve stopnje je njegov tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je ugotovilo, da toženca nista zakonita dediča po pokojnem S. G., sporne nepremičnine pa sta pridobila več kot 1 leto pred zapustnikovo smrtjo. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožnik v pravočasni reviziji proti sodbi sodišča druge stopnje uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, predlaga pa razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Vztraja pri svojem pritožbenem stališču, da njegov tožbeni zahtevek temelji (le) na 34. členu Zakona o dedovanju (Ul. SRS št. 15/76, 27/78; v nadaljevanju: ZD), ki jasno določa, da se darila vrnejo, če je prikrajšan nujni delež, da se nujni delež dopolni. Pri tem ni določen rok za vračanje daril.

Uporaba 28. člena ZD je materialnopravno zgrešena, saj ta določa le izračunavanje nujnega delaža, ne pa tudi vračanje daril.

Revizija je bila vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Materialnopravno zmotno je revizijsko stališče, da je potrebno pri vračanju daril zaradi prikrajšanega nujnega deleža upoštevati le 34. člen ZD, ne pa tudi 28. člena ZD. Obe zakonski določbi se nahajata v istem pododdelku (2-izračunanje nujnega deleža in razpoložljivega dela, zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril) istega oddelka (II-nujni dediči) istega poglavja (II. poglavje - dedovanje na podlagi zakona). Ponavljanje določil posameznih členov v nadaljnjih členih, ki urejajo isto materijo, je zato nepotrebno in tudi nesmiselno. Da je tožnikovo revizijsko stališče materialnopravno zmotno, jasno izhaja tudi in predvsem iz same vsebine te zakonske materije. Vračanje daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža ni možno, dokler se ne ugotovi, ali sploh in za kolikšno prikrajšanje gre, saj se darila vračajo le v tolikšnem obsegu, kot je potrebno, da se prikrajšanje nujnega deleža odpravi oziroma po zakonski dikciji prvega odstavka 34. člena ZD "kolikor je treba, da se dopolni nujni delež". Kolikšno je prikrajšanje nujnega deleža, je odvisno od vrednosti tega deleža, ta vrednost pa od vrednosti zapuščine. Da se nujni delež izračuna na podlagi vrednosti zapuščine, jasno izhaja iz prvega odstavka 28. člena ZD. V nadaljnjih odstavkih tega člena je podrobneje urejen način ugotovitve vrednosti zapuščine. Po popisu in ocenitvi zapustnikovega premoženja se pasiva odbije od aktive, razlika pa predstavlja čisto zapuščino. Tej vrednosti je potrebno prišteti vrednost daril iz četrtega in petega odstavka 34. člena ZD, torej daril, ki jih je zapustnik dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič in nato še vrednost daril, ki jih je zapustnik v zadnjem letu svojega življenja dal drugim osebam, ki niso zakoniti dediči. Tako dobljena obračunska vrednost zapuščine je šele osnova za izračun vrednosti zakonitih in nato nujnih deležev posameznih nujnih dedičev.

Obrazloženo pomeni, da je vrednost tožnikovega nujnega deleža in s tem obseg prikrajšanja nujnega deleža, zaradi katerega naj bi se vračalo zatrjevano darilo, odvisna od vrednosti zapuščine, ta pa od vprašanja, ali je vrednosti čiste zapuščine potrebno prišteti vrednost spornih izročenih nepremičnin. Ker sta toženca drugi osebi v smislu petega odstavka 28. člena ZD, nepremičnine pa sta pridobila na podlagi 7 let pred zapustnikovo smrtjo sklenjene pogodbe, jima ne glede na vprašanje o zatrjevani neodplačnosti te pogodbe nepremičnin ni potrebno vračati. Druge osebe v smislu petega odstavka 28. člena ZD vračajo le darila, ki jih je zapustnik dal v zadnjem letu svojega življenja.

Ker uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan in ker v postopku pred nižjima sodiščema tudi ni prišlo do po uradni dolžnosti upoštevne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, je revizijsko sodišče tožnikovo revizijo na podlagi 393. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.