Legislator Case Law & Legislation
VSC sklep Kp 157/00 ECLI:SI:VSCE:2000:KP.157.00 AI generated

Appeal dismissed: Restraining order in summary proceedings follows bail duration limits of 15 days.

Case Number VSC sklep Kp 157/00
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the prosecutor's appeal against a first-instance decision that revoked a restraining order and rejected a request to extend it. The prosecutor argued for a longer duration, but the court held that formal conditions for restraining orders matching bail apply even in summary proceedings. Consequently, the court ruled that such orders can last only 15 days until the indictment is filed, consistent with bail regulations.

Legislator headnote

AI generated

II. odstavek 432. člen Zakona o kazenskem postopku; V skrajšanem postopku veljajo za ukrep prepovedi približevanja enaki formalni pogoji kot za pripor, kar omejuje njegovo trajanje do vložitve obtožnega predloga na 15 dni.

Keywords

AI generated
summary proceedings restraining order bail duration procedural conditions proportionality principle criminal procedure law appeal dismissal

Cited Legislation

AI generated
II. odstavek 432. člen Zakona o kazenskem postopku
člen 195b/IV Zakona o kazenskem postopku
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba okrožnega državnega tožilca se z a v r n e kot neutemeljena.

[JEDRO]

Tudi v skrajšanem postopku so formalni pogoji za odreditev pripora in ukrepi približevanja določenemu kraju ali osebi enaki, zato lahko traja navedeni ukrep do vložitve obtožnega predloga le 15 dni, tako kot pripor.

[OBRAZLOŽITEV]

Z navedenim sklepom, je sodnica prvostopnega sodišča, na podlagi II. odstavka 432. člena Zakona o kazenskem postopku, proti obdolženemu M. R. odpravila ukrep prepovedi približevanja osebi ter zavrnila predlog okrožnega državnega tožilca za podaljšanje navedenega ukrepa. Proti takšnemu sklepu se je pritožil državni tožilec.Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Predlaga spremembo sklepa ter obdolženemu izrek ukrepa prepovedi približevanja M. P. na razdaljo, manjšo od 500 m.

Pritožba ni utemeljena. Povsem pravilna je odločitev prvostopnega sodišča, ko je odpravilo izrečeni ukrep, proti obdolžencu in tudi zavrnilo predlog za podaljšanje takšnega ukrepa, ki ga je podal državni tožilec. Dejstvo je,da Zakon o kazenskem postopku,v členu 195b/IV določa,da se za ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi tako, glede odreditve časa trajanja, podaljšanja in odprave, smiselno uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku, ki se nanašajo na pripor, kar pomeni, da je razlika med priporom in obravnavanim ukrepom le v teži ukrepa, formalni pogoji za uporabo pa so enaki.

To isto, po oceni pritožbenega sodišča, velja tudi v skrajšanem postopku, ko torej sodišče ugotovi, da pripor ni nujen in da bo zadostovala navedena prepoved približevanja, kot alternativa priporu. Glede na to, da predstavljata tako pripor, kot obravnavani ukrep poseg v osebno svobodo in svobodo gibanja, ki sta ustavni pravici, je potrebno glede na težo dejanj, ki so obravnavana pred okrajnim sodiščem (skrajšani postopek), po načelu sorazmernosti med uporabljenim ukrepom in kazenskopravno varovano dobrino, uporabiti tudi ukrep prepovedi približevanja z omejitvami, ki v skrajšanem postopku veljajo za pripor.

Tako določa Zakon o kazenskem postopku v členu 432 omejitve (v skrajšanem postopku), glede pripornih razlogov in vrste kaznivih dejanj, kot tudi glede trajanja pripora, ko v II. odstavku izrecno pravi, da sme do vložitve obtožnega predloga pripor trajati največ 15 dni. Prav toliko pa sme, po oceni pritožbenega sodišča, pred vložitvijo obtožnega predloga trajati tudi ukrep prepovedi približevanja. Drugačno tolmačenje, ki ga ponuja pritožnik bi seveda porušilo sorazmerje med kazenskopravno zavarovano dobrino in uporabljenim ukrepom.

Po vsem navedenem, je bilo potrebno pritožbo zavrniti, kot neutemeljeno.