Appeal dismissed; court ruled merits decision valid despite defendant's absence due to procedural objection.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal, upholding the first-instance judgment which ruled in favor of the plaintiff. The defendant argued the trial was illegal because they were absent and the court failed to issue a default judgment under Article 332 of the Civil Procedure Act. The court determined that since the defendant formally objected to the plaintiff's claim, a default judgment was inappropriate, and the first-instance court correctly proceeded to a merits decision based on the evidence presented.
Legislator headnote
AI generatedArticle 332, paragraph 3, point 3 of the Civil Procedure Act; Article 368 of the Civil Procedure Act; A court must issue a default judgment only if the defendant is absent and has not lodged a formal objection to the claim, allowing for a merits decision when an objection exists.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Ker sodišče prve stopnje, ob tem da toženec ni bil prisoten na glavni obravnavi, je pa oporekal tožbenemu zahtevku, ni izdalo sodbe zaradi izostanka, ampak je o zadevi meritorno razsodilo, je pritožbeni ugovor toženca, da je sodišče izdalo sodbo v nasprotju z določbo 3. točke 332. člena ZPP/77, neutemeljen.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da ostane sklep o izvršbi, opr. št. I 97/00375 z dne 13.6.1997 v veljavi pod tč.
1. in 3. izreka in da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 8.100,00 SIT. Zoper sodbo se je pritožil toženec. V pritožbi navaja, da je sodba izdana v nasprotju s 3. točko 332. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in je nezakonita. Sodba zaradi izostanka se ne more izdati, če je toženec z vlogo oporekal tožbenemu zahtevku. To pa je pritožnik storil 19.8.1997. Navaja tudi, da ni točno, da ima od 21.4.1981 prijavljen TV sprejemnik. Takrat je res kupil nov TV sprejemnik, a ga je jeseni 1986 prodal Jožetu S., ki se je leto dni zatem vrnil na Hrvaško.
V kolikor bi se sodišče držalo zakonov, bi to lahko razčistilo na glavni obravnavi. Pritožba ni utemeljena. Pritožnikova trditev, da je izpodbijana sodba izdana v nasprotju s 3. točko 332. člena ZPP je brezpredmetna. Sodišče prve stopnje namreč ni izdalo sodbe zaradi izostanka, ampak je o zadevi izvajalo dokaze in meritorno odločilo. Da je bila glavna obravnava opravljena v toženčevi odsotnosti, ker je bilo vabilo zanj izkazano, v konkretnem primeru, ker je toženec ugovarjal tožbenemu zahtevku, ni imelo za posledico izdajo sodbe zaradi izostanka.
Sodišče prve stopnje je v okviru predlaganih in izvedenih dokazov tudi ugotovilo odločilne okoliščine za svojo odločitev. Ker je tožnik imel prijavljen TV sprejemnik in ni bila plačana naročnina za čas od septembra 1996 do februarja 1997, ob tem, da pritožnik niti ne trdi, da bi bila naročnina plačana, ali da bi bil TV sprejemnik odjavil, niti tega ne zatrjuje v pritožbi, je edino pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je sklep o izvršbi z dne 13.6.1997 vzdržalo v celoti v veljavi tudi pod tč.
1. in 3 izreka, to je za zahtevano plačilo in izvršilne stroške. Pravilno so bile uporabljene določbe Pravilnika o načinu prijavljanja in odjavljanja radijskih in televizijskih spremenikov, načinov vodenja evidence ter pogojih in načinu plačevanja RTV naročnine ter tudi določbe Zakona o obligacijskih razmerjih. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 2. odstavku 374. člena ZPP, je pritožbo toženca kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo na podlagi 368. člena ZPP. Na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP Ur. list RS št. 26/99 je v pritožbenem postopku sodišče uporabilo določbe ZPP, Ur. list SFRJ št. 4/77-27/90 in RS št. 55/92.