Appeal dismissed; renewal of proceedings allowed despite new evidence relating to a different statutory article.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Obnova postopka v stanovanjski zadevi, ki je tekla v okviru 58. čl. in 147. čl. SZ je možna, čeprav se razlog za obnovo nanaša na 144. čl. SZ.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu za obnovo postopka, ki ga je vložila tožeča stranka dne 19.12.1995 in razveljavilo sodbo Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota v Ljubljani, opr. št. V P 751/92 z dne 4.10.1994. Zoper ta sklep se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in zavrnitev predloga, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je izpodbijani sklep nezakonit, saj je sodišče obravnavalo tožbo tožečih strank zaradi izpraznitve stanovanja in garaže na podlagi 58.

čl. SZ, tožena stranka pa je vložila nasprotno tožbo zaradi sklenitve najemne pogodbe na podlagi 147. čl. SZ. Sedaj pa so tožeče stranke vložile zahtevo za obnovo postopka zaradi možnosti uporabe novega dokaza. V zahtevi izrecno navajajo, da predlagajo obnovo postopka v smeri svojega tožbenega zahtevka na izselitev toženca, saj v kolikor bi bilo sodišču znano dejstvo, da je toženec lastnik stanovanja, bi moralo ugoditi tožbenemu zahtevku predlagatelja v skladu s 148. čl. Stanovanjskega zakona. Sodišče je ugodilo predlogu za obnovo postopka, čeprav pogoji za obnovo ob vložitvi zahteve niso bili podani.

Faksno obvestilo SPL Ljubljana, z dne 20.11.1995, ni bil obnovitveni razlog, pa tudi solastništvo stanovanja ni pomenilo, da bi se bil toženec dolžan iz stanovanja izseliti. Sodišče tudi ni ugotovilo ali je toženec lastnik stanovanja 11. Toženec je to stanovanje odtujil, tožniki pa v tej smeri niso dokazali nasprotnega. Prav tako ni res, da darilna pogodba ni bila veljavno sklenjena. Važno je, da sta se pogodbeni stranki dogovorili o vsebini pogodbe in jo podpisali. Toženec priznava, da ima stanovanje v Kopru, vendar je to počitniško stanovanje majhne kvadrature, ki ni primerno za bivanje.

Pritožba zaključuje, da dejstvo ali je toženec bil ali ni bil lastnik stanovanja v času pravdnega postopka nima nobene zveze s tožbenim zahtevkom tožnikov v tej pravdi, ki temelji, kot so tožniki navedli v tožbi, na 58. čl. Stanovanjskega zakona. Tožniki v tem postopku niso zatrjevali razlogov za izpraznitev iz 1. odst. 148. čl. ZS, pač pa iz razlogov 58. člena, tožnik pa je zahteval sklenitev pogodbe iz razlogov po 1. odst. 147. čl. SZ. Pritožba ni utemeljena. Pri preizkusu izpodbijanega sklepa je prišlo pritožbeno sodišče do zaključka, da noben od uveljavljenih pritožbenih razlogov ni podan.

Katero bistveno kršitev določb pravdnega postopka ima v mislih tožena stranka, pritožbeno sodišče ne more ugotoviti, kajti ta pritožbeni razlog uveljavlja tožena stranka povsem neobrazloženo. Pri preizkusu izpodbijanega sklepa pa je prišlo pritožbeno sodišče do zaključka, da sodišče nobene take kršitve ni zagrešilo. Prav tako ni podan pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kot tudi ne zmotne uporabe materialnega prava. Dejansko stanje pravzaprav sploh ni sporno, saj sodišče le povzema podatke postopka, katerega se naj obnovi.

Tožena stranka v pritožbi pravi, da sodišče ni ugotovilo ali je toženec lastnik ali solastnik stanovanja v Ljubljani. Pravi, da je predložil dokaz, da je stanovanje odtujil ter trdi, da ni res, da darilna pogodba ni bila veljavno sklenjena. Pritožbeno sodišče ob teh navedbah le opozarja na določbo 2. odst. 62. čl. ZZZDR. Vendar pa bo o vseh teh vprašanjih tekla beseda v obnovljenem postopku. Zakon o pravdnem postopku v 9. točki 421. čl. določa, da sodišče obnovi na predlog strank postopek, če stranka zve za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanje ugodnejša odločba, če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku.

Posledica novih dejstev in novih dokazov ni nujno tudi drugačna sodba, ampak zakon le dopušča možnost, da bi bila lahko izdana za stranko ugodnejša odločba. Ko bo sodišče prve stopnje v obnovljenem postopku preizkušalo listine, ki jih je predložila tožeča stranka, bo seveda ponovno odločalo tako o tožbenem zahtevku tožeče stranke kot tudi od nasprotnem tožbenem zahtevku tožene stranke. Ta dva zahtevka sta močno povezana. Če najemnik stanovanja nima sklenjene pogodbe, lahko lastnik vloži tožbo na izpraznitev. Vendar pa lastnik ni dolžan skleniti najemne pogodbe, če obstoje pogoji iz 148.

čl. SZ. Če se bo torej izkazalo, da obstoje razlogi iz 148. čl. SZ, potem bo lahko izdana za tožnike ugodnejša sodba v smislu 58. čl. SZ, saj se bo moral toženec izseliti, če se bo izkazalo, da ima ali oziroma da je imel stanovanje in da je bila njegova izpoved, da nima lastniškega stanovanja neresnična. Pritožbeno sodišče torej ugotavlja, da je sodišče prve stopnje povsem pravilno ugodilo predlogu za obnovo postopka in sodbo razveljavilo, zaradi česar je v skladu z določbo 2. točke 380. čl. ZPP/77 zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.