Appeal dismissed; personal liability for pre-1995 debts exists regardless of company capitalization compliance.

Pritožba se zavrne in izpodbijana sodba potrdi.

[JEDRO]

Tožba zoper toženko kot ustanoviteljico - družbenico družbe, ki se ni v predpisanem roku uskladila z določbami ZGD, je sklepčna ne glede na to, ali je iztoževana obveznost nastala pred ali po roku za uskladitev.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo zaradi izostanka je toženki naloženo, da tožeči stranki plača 2,048.397,90 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 22.5.1995 dalje do plačila ter znesek 37.774,00 SIT z enakimi obrestmi od 20.7.1995 dalje. Toženka mora tožeči stranki povrniti tudi 98.024,00 SIT pravdnih stroškov z zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje. Toženka se proti sodbi pritožuje zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlaga, da se spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zavrne, oz. da se razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje.

Meni, da pogoji za izdajo sodbe zaradi izostanka po določilih 332. člena ZPP (1977) niso bili izpolnjeni. Na prvi narok sicer res ni prišla, je pa svoj izostanek pravočasno opravičila s priporočeno pošiljko, poslano 25.9.1998. Sodba je torej preuranjena. Nadalje pa tudi iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Sodna praksa je namreč zavzela v zvezi z določbo 6. odst. 580. člena ZGD enotno in jasno stališče, da v primeru "nedokapitalizacije" družbeniki odgovarjajo upnikom z vsem svojim premoženjem le za obveznosti, ki so nastale, v kolikor je družba poslovala še po 31.12.1994, ne pa za obveznosti, ki so nastale do tega roka.

Kot je razvidno iz tožbi priloženega dokaza, sklepa III Ig 0777/95, je iztoževana obveznost firme S. d.o.o. do tožeče stranke nastala leta 1993. Pritožba ni utemeljena. V zvezi z zatrjevanim toženkinim opravičilom izostanka z naroka, na katerem je bila izdana izpodbijana sodba, je iz spisa razvidno, da je na sodišče prispelo z navadno pošto šele na dan naroka 28.9.1998, vendar potem, ko je bil ta že zaključen. Pritožbenim trditvam o pravočasnosti opravičila in posledično "preuranjeno" izdajo sodbe torej ni mogoče slediti. Enako pa velja glede nadaljnjega izvajanja pritožnice o nesklepčnosti tožbe, ki se sicer le pavšalno sklicuje na sodno prakso v zvezi z določilom 6. odstavka 580.

člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD, Ur. l. RS št. 30/93 - št. 84/98). Dodatna osebna odgovornost družbenikov do upnikov z vsem njihovim premoženjem (1. odst. 5. člena oz.

1. odst. 77. člena ZGD) je tu povsem jasno in nedvoumno določena za primer "nedokapitalizacije" do 31.12.1994. Da toženkina firma S. do takrat ni bila usklajena z določbami ZGD, glede na pritožbene navedbe očitno ni sporno, prav tako pa ni sporen obstoj iztoževane terjatve. Ali je ta obveznost nastala pred oz. po navedenem datumu, pa po prej povedanem ni odločilno. V pritožbi uveljavljanih procesnih pomanjkljivosti torej sodišče druge stopnje ni ugotovilo, prav tako pa ne kakšnih drugih, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Ker se je tako prepričalo, da je prvo sodišče izpodbijano sodbo izdalo ob izpolnjenih vseh pogojih iz 332. člena ZPP/77, jo je potrdilo (čl. 368 ZPP/77).