Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cp 189/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CP.189.2000 AI generated

Court dismisses appeal for fee waiver when applicant submits documents after deadline expires.

Case Number VSL sklep I Cp 189/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The court rejected the appellant's appeal, upholding the first-instance court's decision to deny a fee waiver. The applicant failed to submit required income documents within the eight-day deadline set by the lower court, despite later providing them after the deadline had passed. The appellate court ruled that late submission constitutes an attempt to introduce new evidence in the appeal process, which is inadmissible under the relevant procedural rules.

Legislator headnote

AI generated

4. odst. 108. čl. ZPP; 4. odst. 286. čl. ZPP; 337. čl. ZPP; 366. čl. ZPP: Failure to submit required documents for fee waiver within the prescribed deadline renders the application incomplete and inadmissible, even if documents are submitted later in the appeal process.

Keywords

AI generated
fee waiver denial procedural deadline inadmissible evidence civil procedure law court costs appeal inadmissibility document submission

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ker stranka, ki je predlagala oprostitev plačila sodne takse po sklepu sodišča, da dopolni svojo vlogo tako, da predloži potrebne listine po 2. odst. 169. čl. ZPP, tega v zahtevanem roku ni storila, je sodišče pravilno njeno vlogo kot nepopolno zavrglo na podlagi 4. odst. 108. čl. ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks, ker ta, kljub pozivu sodišča, predlogu v zahtevanem roku ni predložila potrebnih dokazov. Zoper sklep se je pritožila tožeča stranka po svojem pravnem zastopniku. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da tožnico oprosti plačila sodnih taks. V pritožbi navaja, da je pooblaščenec tožnice dne 10.11.1999 na Okrožno sodišče v Ljubljani dopolnil vlogo za oprostitev plačila sodnih taks s predložitvijo potrebnih listin, iz katerih izhaja, da tožnica prejema plačo od 60.000,00 SIT do 90.000,00 SIT in da nima drugih družinskih preživninskih obveznosti.

Tožnica bi morala plačati takso za tožbo v znesku 60.000,00 SIT in enako za sodbo ter morda tudi za pritožbo 120.000,00 SIT, kar vse pa bi bilo preveliko breme in bi bilo s tem ogroženo njeno preživljanje. Izpolnjeni so materialnopravni pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, izpodbijana odločitev pa je posledica tudi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je tožečo stranko po njenem pravnem zastopniku pozvalo, da v roku 8 dni vloži v spis listine, ki jih nalaga zakon za taksno oprostitev, in jo poučilo, da bo sicer predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrglo po 4. odst. 108.

čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), če to ne bo storila. Sklep o tem je pravni zastopnik tožeče stranke prevzel 25.10.1999. Ker je osemdnevni rok potekel brezuspešno, je sodišče prve stopnje predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks dne 9.11.1999 zavrnilo (pravilno zavrgloĐ). Tožeča stranka je 10.11.1999 po pooblaščencu sodišču predložila zahtevane listine, ko je bilo o njenem predlogu že odločeno, čeprav je izpodbijani sklep sprejela kasneje, dne 16.11.1999. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo v skladu z določbami Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ko je zavrnilo (pravilno zavrglo) predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse ob upoštevanju 4. odst. 108.

čl. ZPP, ker vloga ni bila dopolnjena, tako da bi bila primerna za obravnavo. Sodišče prve stopnje ni ocenjevalo dejanskih zmožnosti tožnice za plačilo sodnih taks, zato v tem pogledu ne gre za utemeljen pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, niti ne zmotne uporabe materialnega prava. Ko pa se pritožnica sklicuje na dejstvo, da je 10.11.1999 dopolnila vlogo za oprostitev plačila sodnih taks s predložitvijo potrebnih listin, kar tudi izkazuje, pa gre v tem pogledu za navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov v pritožbenem postopku v smislu 337.

čl. ZPP, ki pa se glede na to, da pritožnica niti ne navaja, še manj pa izkazuje, da bi teh dokazov ne mogla brez svoje krivde sodišču predložiti v zahtevanem roku, glede na določbo 4. odst. 286. čl. ZPP v zvezi s členom 366 ZPP, ne morejo upoštevati. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP. Tožnica bo morala sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka, ker v njem ni bila uspešna. Odločitev o tem ima podlago v členih 165 in 154 ZPP, vsebovana pa je že v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.