Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cp 368/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CP.368.2000 AI generated

Tenant eviction dismissed; co-ownership rights prevent forced move during marriage unless criminal lease breach exists.

Case Number VSL sklep I Cp 368/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court overturned the first-instance judgment ordering the tenant to vacate the property and ordered a new trial. The defendant argued that marital cohabitation rights under the Marriage and Family Relations Act superseded the need for a formal lease agreement, rendering the eviction unlawful. The court agreed, holding that a spouse cannot be evicted from a marital home solely due to lack of a lease unless criminal grounds for termination exist, thus remanding the case for proper fact-finding.

Legislator headnote

AI generated

58. člen Stanovanjskega zakona; 53. člen Stanovanjskega zakona; 47. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih; Tisti zakonec, ki je lastnik stanovanja, ne more zahtevati izselitve drugega zakonca, vse dokler traja njuna zakonska zveza, razen v izjemnih primerih z krivdnimi razlogi za odpoved najemne pogodbe.

Keywords

AI generated
marital cohabitation rights eviction of spouse lease agreement requirement property ownership dispute Stanovanjski zakon Zakonska zveza remand for new trial

Cited Legislation

AI generated
58. člen Stanovanjskega zakona
53. člen Stanovanjskega zakona
47. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih
355. člen Zakona o pravdnem postopku
285. člen Zakona o pravdnem postopku
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Tisti zakonec, ki je lastnik stanovanja, ne more zahtevati izselitve od drugega zakonca, vse dokler traja njuna zakonska zveza. To lahko stori le v izjemnih primerih, takrat, ko so podani krivdni razlogi za odpoved najemne pogodbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tožencu naložilo, da se mora izseliti iz dvosobnega stanovanja št. 4 v I. nadstropju stanovanjskega bloka, ki stoji na parc. št. 278 k.o. .... Zavezalo ga je tudi, da mora tožnici povrniti 43.346,00 SIT stroškov postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 30.11.1999 dalje. Zoper to sodbo se pritožuje toženec, pri čemer uveljavlja vse pritožbene razloge in navaja, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. O tem, ali je tožnica tožencu ponudila sklenitev najemne pogodbe, namreč molči.

Določba 58. čl. Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ) se uporablja za tistega, ki stanovanje nezakonito uporablja. Toženec se je v stanovanje vselil v dogovoru s svojo ženo in v tem stanovanju vseskozi živita skupaj, njuna zakonska zveza pa tudi še traja. Nevzdržno je stališče sodišča prve stopnje, da bi morala zakonca, ki živita skupaj v stanovanju v primeru, ko je lastnik stanovanja eden od njiju, skleniti najemno pogodbo. Pritožba je utemeljena. Pritožba utemeljeno opozarja, da v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti določbe 58.

čl. SZ. Toženec s tožnico res ni sklenil najemne pogodbe. Vendar to samo po sebi še ne pomeni, da sporno stanovanje nezakonito uporablja. Stranki sta namreč zakonca, med pravice in dolžnosti zakoncev pa spada tudi sporazumna določitev skupnega prebivališča (47. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). To pomeni, da tistemu, ki skupaj s svojim zakoncem uporablja stanovanje, ki spada v njegovo posebno premoženje, ni treba skleniti najemne pogodbe. Podlaga za uporabo tega stanovanja je namreč zakonska zveza in iz nje izhajajoča pravica, da zakonca sporazumno določata skupno prebivališče. Zato tisti zakonec, ki je lastnik stanovanja, ne more zahtevati izselitve drugega zakonca, vse dokler traja njuna zakonska zveza.

To lahko stori le v izjemnih primerih, takrat, ko so podani krivdni razlogi za odpoved najemne pogodbe (53. čl. SZ). Ker pa zaradi zmotnega materialnopravnega naziranja sodišče prve stopnje tega ni ugotavljalo, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Posebni napotki za nadaljnje delo niso potrebni. Velja pa opozoriti, da bo moralo sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva (285.

čl. ZPP) od tožnice zahtevati, naj dopolni tožbene navedbe glede morebitnih okoliščin, na podlagi katerih je mogoče odpovedati najemno pogodbo.