Appeal allowed; joint property division reversed due to disputed existence and procedural defects.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Ker pa iz pritožbenih navedb nedvoumno izhaja, da je obstoj skupnega premoženja sporen, pri čemer po drugem odstavku 118. člena ZNP lahko sodišče odloči o delitvi le, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve (in o velikosti njihovih deležev), bo moralo prvostopno sodišče v nadaljevanju postopati po tretjem odstavku 118. člena ZNP in enega od udeležencev napotiti na pravdo po določbah 9. in 10. člena istega zakona.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se solastno premoženje predlagateljice in nasprotnega udeleženca razdruži tako, da je nasprotni udeleženec dolžan predlagateljici plačati znesek 100.000 DEM z 4% obrestmi od 1.5.1992 dalje do plačila, vse v tolarski protivrednosti po prodajnem tečaju na dan plačila. Nadalje je ugotovilo, da znašajo stroški postopka 27.000,00 SIT ter da stroške za sklep trpita stranki vsaka do 1/2. Proti sklepu se pritožuje nasprotni udeleženec, ki smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in posledično zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Navaja, da na dan 5.1.1992 ni obstajalo nikakršno solastno premoženje, razen premičnin manjše vrednosti, nahajajočih se v stanovanju, katere je ob razvezi zapustil predlagateljici. Ne razume sodišča, kako lahko razdeli premoženje, ki ni nikoli obstajalo niti ne obstaja, tudi ni nikakršnih verodostojnih listin ali kakršnihkoli drugih dokazov, ki bi izkazovalo tako premoženje. Prepričan je, da domneve predlagateljice o premoženju temeljijo zgolj na predpostavkah. Pritožba je utemeljena. Prvostopno sodišče je svojo odločitev utemeljilo s tem, da nasprotni udeleženec ni odgovoril na predlog za razdružitev solastnega premoženja in da se kljub izkazanemu vabilu razpisanega naroka ni udeležil.

V okviru uradnega preizkusa po drugem odstavku 365. člena ZPP/77 v zvezi s 381. členom ZPP/77 in 37. členom ZNP pritožbeno sodišče ugotavlja, da se z navedeno procesno neaktivnostjo nasprotnega udeleženca nikakor ne da utemeljiti izpodbijane meritorne (neprocesne) odločitve, zaradi česar ima izpodbijani sklep takšne pomanjkljivosti, da se ga ne da preizkusiti, ker ne navaja razlogov o odločilnih dejstvih. Procesna pasivnost enega udeleženca namreč ne odvezuje sodišča dolžnosti ugotoviti in oceniti relevantna dejstva predlagane delitve.

Z izdajo izpodbijanega sklepa je prvostopno sodišče storilo absolutno bistveno kršitev iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP/77 v zvezi s 381. členom ZPP/77 ter 37. členom ZNP, zaradi česar je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo po 3. točki 380. člena ZPP/77 v zvezi s členom 37 ZNP in vrača zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. V novem postopku delitve skupnega premoženja bo torej moralo prvostopno sodišče obrazloženo ugotoviti relevantna dejstva delitve po kriterijih 13. poglavja ZNP, katero ureja postopek za delitev stvari in skupnega premoženja.

Ker pa iz pritožbenih navedb nedvoumno izhaja, da je obstoj skupnega premoženja sporen, pri čemer po drugem odstavku 118. člena ZNP lahko sodišče odloči o delitvi le, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve (in o velikosti njihovih deležev), bo moralo prvostopno sodišče v nadaljevanju postopati po tretjem odstavku 118. člena ZNP in enega od udeležencev napotiti na pravdo po določbah 9. in 10. člena istega zakona. Zaradi pravilne uporabe materialnega prava pa pritožbeno sodišče še opozarja, da ni bila predlagana delitev solastnega premoženja, kot v nasprotju s predlogom predlagateljice odloči prvostopno sodišče, pač pa pravilno delitev skupnega premoženja (člen 51/2 Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih), na kar naj sodišče pazi v nadaljnjem postopku.