Appeal allowed; first instance judgment revoked due to violation of ne bis in idem principle regarding pending litigation.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court revoked the first-instance judgment and dismissed the plaintiff's claim because the defendant successfully argued that a duplicate lawsuit had already been filed. The defendant contended that the purchase of equipment was conditional on receiving a rental space, which was tied to a prior pending case involving the same parties and identical subject matter. The court ruled that initiating a new lawsuit while one existed violated the principle of ne bis in idem, requiring the dismissal of the second action.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP/77), 354. člen (2. odst. 11. točka); Če obstaja litispendenca, se v isti stvari ne sme začeti nova pravda (ne bis in idem) in sodišče mora to po uradni dolžnosti preveriti.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se tožba zavrže.
[JEDRO]
V isti stvari se ne sme začeti nova pravda (ne bis in idem). Na to procesno predpostavko mora sodišče ves čas postopka paziti po uradni dolžnosti. Če se nova pravda kljub obstoju litispendence začne, je potrebno tožbo zavreči.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano sodbo (opr. št. II P 322/94) je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka B. K. dolžan plačati tožeči stranki A...d.d. Ljubljana tolarsko protivrednost 3.691,42 DEM po prodajnem tečaju DEM A Banke na dan plačila in 10% pogodbene zamudne obresti od tolarske protivrednosti posameznega obroka po prodajnem tečaju DEM A Banke na dan plačila za čas zapadlosti posameznega obroka do dne plačila. Toženi stranki je naložilo, da mora tožeči stranki povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 98.553,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi za čas od dne 2.2.1999 do plačila, vse v petnajstih dneh, da ne bo izvršbe.
Zoper to sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka iz pritožbenih razlogov zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je tožena stranka vztrajala na zaslišanju N. P., lastnika lokala, ki ga je imela tožena stranka v najemu. Tožena stranka namreč še vedno vztraja, da je bil nakup akustične opreme pri tožeči stranki pogoj, da je dobila tožena stranka N-jev lokal sploh v najem. N. in toženec sta bila dogovorjena, da je kupljena oprema N. last. Prav zaradi tega je tožena stranka ugovarjala pasivni legitimaciji.
Prvostopno sodišče te okoliščine ni raziskovalo in je zato neutemeljeno ugodilo zahtevku tožeče stranke. Predlaga razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pritožba je utemeljena. Ob reševanju pritožbe je pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu sodbe sodišča prve stopnje ugotovilo, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77). Obravnavani pravdni zadevi (II P 322/94), v kateri sta pravdni stranki A... d.d.
Ljubljana in B. K.,... , in v kateri se zahteva plačilo tolarske protivrednosti 3.691,42 DEM s pp, je priložen spis opr. št. II P 423/96, kjer sta pravdni stranki isti, tožbeni zahtevek Avtotehne d.d., Ljubljana pa se glasi na plačilo 8.504,40 DEM s pp v tolarski protivrednosti. Kot je razvidno iz spisa opr. št. II P 423/96 pa je v tej zadevi v celoti zaobsežen tudi predmet pravde opr. št. II P 322/94. V obeh zadevah se namreč vtožuje plačilo glavnice in pripadajočih obresti na podlagi Pogodbe o prodaji blaga na obročno odplačevanje št. 1680172 z dne 1.10.1993 in po računu št. 10/1341, tako da je v obeh zadevah podano identično dejansko stanje.
Znesek v tožbenem predlogu v zadevi II P 423/96 pa je višji iz razloga, ker se vtožuje plačilo še iz naslova nekega drugega računa. Zaključiti je torej, da sta zahtevka v obeh zadevah identična v tem smislu, da je tožbeni zahtevek v zadevi II P 322/94 v celoti zaobsežen tudi v zadevi pod opr. št. II P 423/96. Glede na to, da je bila tožba v zadevi II P 423/96 vročena tožencu dne 7.12.1996, tožba v zadevi II P 322/94 pa šele 29.1.1997, je torej dne 7.12.1996 nastopila litispendenca (visečnost pravde II P 423/96), katere procesni učinek je, da se v isti stvari ne sme začeti nova pravda (ne bis in idem).
Ker se je v obravnavani zadevi kljub obstoju litispendence začela nova pravda (II P 322/94) v isti stvari in je sodišče prve stopnje o tem zahtevku odločilo s sodbo, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 354. člena ZPP/77, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi tožene stranke in na podlagi določbe drugega odstavka 369. člena ZPP/77 sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in tožbo (II P 322/94) zavrglo. Na podlagi 1. odstavka 498.
člena ZPP, Ur.l.RS, št. 26/99 je v pritožbenem postopku sodišče uporabilo določbe ZPP, Ur.l.SFRJ, št. 4/77 - 27/90 in RS, št. 55/92.