Appeal dismissed; late defect claim in commercial contract barred by immediate notification requirement under ZOR.

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (1. in 3. točka izreka) potrdi. Pritožnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Reklamacija napake dne 11.4.1996 je glede na datum prejema blaga 14.3.1996 prepozna, saj bi morala biti podana nemudoma (ker gre za gospodarsko pogodbo). Posledica zamude pa je izguba pravice uveljavljati zahtevke zaradi stvarne napake. Vsa dejstva in dokazi (razen navedenih na prvi stopnji), ki jih je tožena stranka navedla oziroma predlagala v pritožbi, so pritožbene novote. Tožena stranka ni niti poskusila izkazati za verjetno, da brez svoje krivde teh dejstev in dokazov ni mogla navesti že v postopku na prvi stopnji. Zato jih pritožbeno sodišče v gospodarskem sporu ni moglo obravnavati.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v veljavi v delu, s katerim je bilo toženi stranki naloženo, da mora plačati tožeči stranki še neplačani del kupnine za preprogo 42.724,50 SIT z zamudnimi obrestmi in zamudne obresti od 42.000,00 SIT od zapadlosti do plačila ter ji povrniti za 5.580,00 SIT izvršilnih stroškov z zamudnimi obrestmi (1. točka izreka sodbe). Glede plačila glavnice 42.000,00 SIT je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo (2. točka izreka sodbe).

Toženi stranki je naložilo, da mora tožeči povrniti za 16.200,00 SIT pravdnih stroškov (3. točka izreka sodbe). Zoper sodbo se je v delu, s katerim v pravdi ni uspela, tožena stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. člena ZPP in predlagala njeno spremembo ali razveljavitev. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Tožena stranka se je tožbenemu zahtevku upirala s trditvijo, da vtoževanega zneska ni dolžna plačati, ker je imela preproga stvarne napake, ki jih je reklamirala.

V ugovoru zoper sklep o izvršbi je svojo trditev o tem podala zelo na splošno in neopredeljeno, ne da bi navedla, kakšno blago je kupila in kakšne naj bi bile napake. Na naroku za glavno obravnavo dne 3.9.1998 pa je navedla, da "je dne 11.4.1996 reklamirala prejeto blago, saj so bile barve nepravilne, kvaliteta je bila slaba, saj so odpadala vlakna". V spis je vložila pisno reklamacijo z dne 11.4.1996. Tožeča stranka je takrat navedla, da je blago dobavila toženi stranki dne 14.3.1996, kar je dokazovala z dobavnico, temu dejstvu pa tožena stranka ni oporekala.

Na taki dejanski podlagi je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je imelo blago vidno napako (nepravilne barve), seveda popolnoma pravilna. Pravilen pa je tudi zaključek, da je bila reklamacija napake dne 11.4.1996 glede na datum prejema blaga 14.3.1996 prepozna, saj bi morala biti po določbi 1. odst. 481. člena ZOR podana nemudoma (ker gre za gospodarsko pogodbo). Posledica zamude pa je po že navedeni zakonski določbi izguba pravice uveljavljati zahtevke zaradi stvarne napake. Glede na navedeno so vsa druga dejstva in dokazi, ki jih je tožena stranka navedla oziroma predlagala v pritožbi, pritožbene novote.

Tožena stranka ni niti poskusila izkazati za verjetno, da brez svoje krivde teh dejstev in dokazov ni mogla navesti že v postopku na prvi stopnji. Zato jih pritožbeno sodišče po določbi 1. odst. 496.a člena ZPP/77 ni moglo obravnavati. Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da ni podan nobeden od pritožbenih razlogov. Zato je na podlagi določbe 368. člena ZPP/77 neutemeljeno pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo prvostopno sodbo. Skladno z določbo 1. odst. 154. člena v zvezi s 1. odst. 166. člena ZPP/77 je sodišče druge stopnje odločilo, da tožena stranka sama nosi svoje stroške postopka s pritožbo, ker z njo ni uspela.