Appeal dismissed; court held admitted facts are binding and contradicting evidence is disregarded under ZPP/77.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal and upheld the first-instance judgment which rejected the plaintiff's claim for lease arrears. The plaintiff had previously admitted on record that 34 lease installments were paid, a fact the court deemed established without further proof despite conflicting documentary evidence. The court ruled that admitted facts bind the judiciary and cannot be contradicted by other evidence, while the plaintiff failed to provide specific details or additional proof for their remaining claims.
Legislator headnote
AI generated1. odst. 221. člen ZPP/77; 219. člen ZPP/77: Facts admitted by a party in court proceedings are deemed established and do not require proof, and the court is not bound to consider or evaluate contradictory evidence in the file.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v 1. in 3. točki izreka potrdi.
[JEDRO]
Dejstva, ki ga stranka prizna, sodišču ni treba dokazovati in ga šteje za ugotovljeno, tudi če kakšen dokaz v spisu kaže kaj drugega.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in zavrnilo tožbeni zahtevek, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki tolarsko protivrednosti 109.844,79 ATS z zamudnimi obrestmi. Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. člena ZPP/77. Predlagala je, naj pritožbeno sodišče napadeno sodbo spremeni ali razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka na glavni obravnavi dne 2.11.1998 priznala, da ji je tožena stranka plačala 34 obrokov po pogodbi o leasingu. Čim je tako, se sodišču ni bilo več treba ukvarjati z vprašanjem dokazovanja tega dejstva. Dejstva, ki ga stranka pred sodiščem prizna, po določbi 1. odst. 221. člena ZPP/77 ni treba dokazovati; tudi če kakšen dokaz v spisu kaže kaj drugega, tega dokaza sodišču ni treba upoštevati in ocenjevati. Zato ne drži pritožbena trditev, da bi moralo sodišče prve stopnje število plačanih obrokov ugotavljati z izpiskom iz poslovne knjige - kontnega lista tožeče stranke in da ne bi smelo verjeti toženi stranki, da je plačala katerikoli obrok.
Trditev tožeče stranke v postopku na prvi stopnji, da je iz plačanih obrokov najprej poračunavala zamudne obresti in stroške (kar bi pomenilo, da je dejansko plačala manj kot 34 obrokov), pa je bila postavljena tako na splošno, da je prvostopno sodišče res ni moglo preveriti. Tožečo stranko je zato utemeljeno pozivalo, naj da dodatne navedbe in pojasnila, a ta tega ni storila. Tako na primer tega, zakaj je pri knjiženju vračila obrokov v depozit prihajalo do razlike 60 ATS v breme tožene stranke (takih knjiženj je bilo več in ne samo eno, kot je navedeno v pritožbi), kljub izrečnemu vprašanju sodišča sploh ni znala pojasniti (zapisnik o glavni obravnavi dne 2.11.1998).
Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da tožeča stranka ni dovolj določno navedla dejstev in predlagala dokazov za njihovo dokazovanje, da bi bilo mogoče njenemu zahtevku ugoditi (219. člen ZPP/77). Zato je razsodilo pravilno, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo. Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da ni podan nobeden od upoštevnih pritožbenih razlogov - niti tistih, ki jih tožeča stranka obrazlaga v pritožbi niti tistih, na katere po določbi 2. odst. 365. člena ZPP/77 pazi po uradni dolžnosti. Zato je na podlagi določbe 368.
člena ZPP/77 neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.