Appeal dismissed; facts admitted at trial need no further proof under Civil Procedure Act.

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi. Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 48.623,00 SIT v 8 dneh.

[JEDRO]

Dejstva, ki ga je tožena stranka priznala pri zaslišanju na glavni obravnavi, sodišču prve stopnje ni bilo treba dokazovati še z drugimi dokazi.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v veljavi v delu, s katerim je bilo toženi stranki naloženo, da mora plačati tožeči stranki še neplačani del obveznosti za kupljeno blago v znesku 863.020,90 SIT z zamudnimi obrestmi. Naložilo je toženi stranki, da mora tožeči povrniti tudi nadaljnje pravdne stroške. Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila. Navedla je, da se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. člena ZPP, obrazložila pa samo pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Glede odločitve o pravdnih stroških pa trdi, da je soba o njih pomanjkljivo obrazložena, torej uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odst. 354. člena ZPP/77. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je odgovorila, da pritožba ni utemeljena in predlagala, naj jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo. Pritožba ni utemeljena. Tožena stranka je pri zaslišanju na glavni obravnavi svoj dolg, o katerem je odločeno z izpodbijano sodbo, priznala. Zato sodišču prve stopnje tega med strankama nespornega dejstva ni bilo treba dokazovati še z izvedbo kakšnih drugih dokazov (1. odst. 221.

člena ZPP/77). Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja tako ni podan. Sodba prve stopnje ima glede odločitve o pravdnih stroških sicer res skromne razloge. Vendar to še ne pomeni, da te odločitve ni mogoče preizkusiti. Iz stroškovnika tožeče stranke v spisu je namreč natančno razvidno, katere stroške in v kakšnem obsegu je sodišče tožeči stranki odmerilo. Tožena stranka bi zato morala, če bi hotela s pritožbo zoper ta del sodbe uspeti, navesti, v čem se z odločitvijo o pravdnih stroških ne strinja.

Tega pa ni storila, zato pritožbeno sodišče morebitnih dejanskih pomanjkljivosti pri odmeri stroškov ni ugotavljalo. Sodišče druge stopnje je po določbi 2. odst. 365. člena ZPP/77 po uradni dolžnosti preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje (vključno z odločbo o pravdnih stroških) glede pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP/77 in zmotne uporabe materialnega prava. Ker je ugotovilo, da niti kakšen od teh razlogov ni podan, je v skladu z določbo 368. člena ZPP/77 neutemeljeno pritožbo zavrnilo in napadeno sodbo potrdilo.

Po določbi 1. odst. 154. člena v zvezi s 1. odst. 166. člena ZPP/77 je pritožbeno sodišče odločilo, da mora tožena stranka tožeči povrniti stroške za odgovor na pritožbo. Ti so odmerjeni po odvetniški in taksni tarifi. Obsegajo nagrado odvetniku za sestavo odgovora na pritožbo v višini 375 točk in poročilo stranki v višini 20 točk po odvetniški tarifi. Glede na vrednost točke 87,40 SIT znaša nagrada torej 34.523,00 SIT. Tožeči stranki ne gre nagrada odvetniku za preglede sodne odločbe, ker je to opravilo že zajeto v tarifi za sestavo odgovora na pritožbo.

Poštni in administrativni stroški pooblaščenca pa so priznani v znesku 600,00 SIT. Poleg tega pripada tožeči stranki še povrnitev takse za odgovor na pritožbo v višini 13.500,00 SIT (900 točk po 15,00 SIT po taksni tarifi).