Appeal court dismissed enforcement order due to statute of limitations, ruling evidence submission unnecessary for legal assessment.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal court partially allowed the debtor's objection against the first-instance enforcement order, declaring the execution portion invalid. The debtor argued the claim was time-barred and settled via mutual compensation, while the creditor requested rejection without further evidence. The court ruled that determining the statute of limitations requires applying substantive law, which the court must know ex officio, making evidence submission unnecessary.
Legislator headnote
AI generatedčl. 360 do čl. 393 Zakona o obligacijskih razmerjih; Ugotavljanje zastare terjatve predstavlja uporabo materialnega prava, ki ga sodišče uporablja po uradni dolžnosti brez predložitve dokazov.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Kot pritožbi obravnavanemu ugovoru se u g o d i in se sklep o izvršbi sodišča prve stopnje v tč. 2 izreka r a z v e l j a v i . O zahtevku in stroških bo odločano v pravdnem postopku pri Okrožnem sodišču v Celju.
[JEDRO]
Presoja utemeljenosti vsebine uveljavljanega ugovora pomeni uporabo materialnega prava. Ker tega dolžniku ni potrebno dokazovati, ni zavezan k predložitvi oz. predlaganju izvedbe dokazov.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom o izvršbi pod tč. 1 njegovega izreka dolžniku naložilo, da v roku 8 dni po vročitvi sklepa upniku poravna v predlogu navedeno terjatev,ter je dovolilo predlagano izvršbo (tč. 2), pod tč. 3 stroške upnika odmerilo na 18.450,00 SIT, s pravnim poukom izpodbijanega sklepa (tč.
4) pa je dolžnika oz. stranki med drugim poučilo tudi o vsebini določb čl. 53/I in II ter čl. 54/II Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). V pravočasno brez prilog vloženem ugovoru zoper ta sklep sodišča prve stopnje dolžnik navaja,da je obveznost poravnal z medsebojno kompenzacijo dne 21.11.1994 z njegovo terjatvijo po sit 175/94, zaradi česar navedene terjatve ni prijavil v stečajni postopek. Dolžnik tudi smatra, da je terjatev zastarala. Podrobnejšo obrazložitev z dokazili bo dolžnik poslal do 30.8.1999, ko se z dopusta vrne njegova odvetnica.
V odgovoru na dolžnikov ugovor upnik obrazloženo predlaga njegovo zavrnitev. Sodišče prve stopnje je povzeto dolžnikovo vlogo po oceni, da ni obrazložena (čl. 53/II ZIZ), poslalo višjemu sodišču, da o njej odloči kot o pritožbi (čl. 54/II ZIZ). Kot pritožba obravnavani ugovor dolžnika je utemeljen. Sklepu o izvršbi, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo na podlagi verodostojne listine, namreč dolžnik ugovarja tudi s trditvijo, da je s postopkom izvršbe uveljavljana terjatev zastarala. Ugotavljanje utemeljenosti navedenega ugovora predstavlja uporabo materialnega prava (čl. 360 do čl. 393 Zakona o obligacijskih razmerjih).
Tega pa dolžniku ni treba dokazovati, saj mora sodišče pravna pravila poznati po uradni dolžnosti. Dolžnik torej v tem primeru, zaradi domneve o obrazloženosti ugovora (čl.53/II ZIZ), ni bil zavezan k predložitvi oz. predlaganju izvedbe dokazov. Sodišče druge stopnje je zato kot pritožbi obravnavanemu ugovoru dolžnika ugodilo in izpodbijani sklep o izvršbi sodišča prve stopnje razveljavilo v delu, s katerim je dovoljena izvršba, postopek pa se bo po pravilih o postopku v gospodarskih sporih nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pri Okrožnem sodišču v Celju kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču (čl.62/II in čl. 15 ZIZ v zvezi s čl. 365/tč.3, čl. 366 in čl. 354/I ter čl. 46/I in čl. 481 Zakona o pravdnem postopku v zvezi s čl. 2/1 Zakona o gospodarskih družbah ter čl. 135/I in čl. 101/II tč. 3 Zakona o sodiščih.