Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cp 1988/99 ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CP.1988.99 AI generated

Appeal dismissed; second instance court upheld rejection of duplicate claim under ZPP Art. 319(2).

Case Number VSL sklep II Cp 1988/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The second instance court dismissed the appeal and confirmed the first instance court's rejection of the plaintiff's claim. The plaintiffs argued that a clerical error in the case number did not justify the dismissal, noting that the same dispute was already pending in a different case. The court ruled that the claim was inadmissible because it was identical in both factual and legal grounds to a previously decided, final judgment, satisfying the requirements of Article 319(2) of the Code of Civil Procedure.

Legislator headnote

AI generated

Art. 319(2) ZPP; Art. 458(1) ZPP; A claim is inadmissible if it is based on the same factual and legal grounds as a final, legally binding decision involving the same parties, and the court must verify this ex officio.

Keywords

AI generated
duplicate claim inadmissible claim res judicata same parties same grounds ex officio duty ZPP Art. 319

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Pritožbeno sodišče s primerjavo navedene pravnomočne sodne odločbe in obravnavane pravdne zadeve ugotavlja, da gre v obeh zadevah za isto dejansko in pravno podlago zahtevkov, podana je tudi identiteta strank.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo, ki sta jo tožnika vložila dne 11.8.1995. Hkrati jima je naložilo, da povrneta prvotoženi stranki stroške postopka v višini 29.595,00 SIT in drugotoženi stranki v višini 30.720,00 SIT v roku 8 dni. Proti navedenemu sklepu sta tožnika vložila pritožbo. Predlagata, da sodišče sklep zavrže ter navajata, da je bila pravdna zadeva IV P 467/95 včasih označena IV P 454/95, kar je razvidno iz dokumentacije spisa. Ob prošnji za pojasnilo je bila zadeva napačno označena. Ko je bila razpisana glavna obravnava, sta tožnika sodišče obvestila, da o isti zadevi že teče pravda in da je sodišče ugotovilo, da ima pravda zaradi razveljavitve kupne pogodbe opr.

št. 467/95. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 2. odst. 319. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) po kateri sodišče zavrže tožbo, če ugotovi, da gre za pravnomočno razsojeno zadevo. Pri odločitvi o tem je bistveno vprašanje, ali je podana istovetnost tožbenega zahtevka in strank v postopku opr. št. IV P 467/95 Okrajnega sodišča v Ljubljani. V tej zadevi je namreč o tožbenem zahtevku tožeče stranke odločeno s sodbo z dne 26.5.1998, ki je postala pravnomočna dne 10.2.1999.

Tudi pritožbeno sodišče s primerjavo navedene pravnomočne sodne odločbe in obravnavane pravdne zadeve ugotavlja, da gre v obeh zadevah za isto dejansko in pravno podlago zahtevkov, podana je tudi identiteta strank. Nenazadnje tudi tožnika v pritožbi zatrjujeta enako, namreč da sta sodišče obvestila, da o isti zadevi že teče pravda. Torej ne more biti dvoma, da tožba v tej zadevi ni dovoljena. Na obstoj te procesne predpostavke mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 319. čl. ZPP). Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v skladu z določbo 1. odst. 458.

čl. ZPP, pri tem pa ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in da v postopku ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. čl. ZPP. Zato je zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. čl. ZPP).