Inheritance appeal dismissed; claimant must prove land title discrepancy per Inheritance Act provisions.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appeal against the first-instance court's decision to refer the case to litigation. The claimant argued she had a stronger right to the property than the current heir, but the court found her rights less probable based on the land registry entry. Consequently, the burden of proof remained with the claimant to demonstrate the registry entry was incorrect.
Legislator headnote
AI generatedZakon o dedovanju (Inheritance Act); Zakon o postopku pri civilnih tožbah (Civil Procedure Act): In inheritance proceedings, the court refers the case to litigation regarding the rights of the heir whose claim is less probable or who asserts a different factual state than the land registry.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Na pravdo se v zapuščinskem postopku napoti tistega dediča, čigar pravica je manj verjetna oz. v konkretnem primeru tistega, ki zatrjuj drugačno stanje kot je v zemljiški knjigi.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo zapuščinski postopek in zakonito dedinjo A. R. z njenim zahtevkom, da nepremičnin vl. št. 1107 k.o. B... do 1/2 ne spada v zapuščino, napotilo na pravd zoper zakonite dedinje R. R., mld. P. R. in mld. K. R.. Dedinji je podelilo rok 15 dni za vložitev tožbe in odločilo, da v kolikor dedinja tožbe v tem roku ne bo vložila, bo sodišče s postopkom nadaljevalo, ne da bi upoštevalo njene navedbe. Zoper ta sklep se pritožuje na pravdo napotena zakonita dedinja A. R., ker meni, da bi sodišče moralo na pravdo napotiti druge sodediče. S pok.
B. je živela v zakonski zvezi in po zakoniti domnevi ji pripad delež na skupnem premoženju. Meni, da je njena pravica močnejša in bi zato moralo sodišče na pravdo napotiti druge sodediče, ne pa nje. Na pritožbo je odgovorila C. R., prva žena pok. B. in predlagala njen zavrnitev. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je svoj sklep povsem pravilno oprlo na določbe 212. in 213. čl. Zakona o dedovanju in povsem pravilno štelo pravico zakonite dedinje A. R. za manj verjetno. V zemljiški knjigi je pri vložku št. 1107 k.o. B... vpisan do 1/2 B.
R., torej pokojni, kar pomeni, da je pritožnica tista, ki bo morala v pravdi dokazati, da tako stanje, kot izhaja iz zemljiške knjige, ni točno in da ta 1/2 zemljiškoknjižnega vložka ne spada v zapuščino. Ni mogoče slediti njeni pritožbeni trditvi, da je njena pravica močnejša in bi moralo sodišče na pravdo napotiti druge sodediče, ne pa nje. Če bi bilo tako kot meni pritožnica, potem bi drugi sodediči morali vložiti tožbo, za katero pa sploh ne bi imeli pravnega interesa, kar pa je osnovni predpogoj za vložitev tožbe. S tožbo bi namreč dokazovali, da ni njihovo tisto, kar jim zakon priznava.
Pritožnica je torej tista, ki bo morala dokazati, kar zatrjuje, torej, da je celotna polovica vložk 1107 k.o. B... njena, zaradi tega, ker je v to nepremičnino vlagala. Pritožbeno sodišče je torej v skladu z določbo 353. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. Zakona o dedovanju zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.