Contractual debt upheld; appeal dismissed due to lack of evidence proving breach of contract terms.

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ker toženkina obveznost izhaja iz pogodbe in ker ni dokazala, da je tožeča stranka ravnala v nasprotju s pogodbo, mora pogodbeno obveznos izpolniti.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da sklep o izvršbi, opr.št. I 98/00953 ostane v veljavi v točki 1 in 3 tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki glavnico v znesku 162.386,95 SIT, zakonite zamudne obresti od tega zneska od dneva vložitve predloga za izvršbo, to je od 24.3.1998 do plačila ter stroške izvršilnega postopka v višini 6.575,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa o izvršbi, to je od dne 30.3.1998 dalje do plačila. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki pravdne stroške v višini 2.875,00 SIT v 15 dneh.

Zoper to sodbo se je pritožila tožena stranka. V pritožbi navaja, da izbira izvajalca ni bila korektna, zato trditve tožeče stranke glede pravilno izbranega izvajalca ne držijo. Navaja, da je obrazložitev stroškov za izvedbo kotlovnice posplošena in stroški kot taki nerazumljivi. Tožena stranka pritožbene razloge podaja v obliki vprašanj in sprašuje, ali bi lahko dobila podrobno obrazložitev stroškov, ali je bila izbira dobavitelja, kljub 50% višji ceni in kljub pripombam stanovalcev korektna, ali je bila izbira dražjega izvajalca tudi večji zaslužek za tožečo stranko.

Tožena stranka nadalje v pritožbi pove, da je sicer pripravljena plačati investicijo kotlovnice v procentih in v realnem znesku investicije, ni pa pripravljena podpirati bogatenja posameznikov. Pritožba ni utemeljena. Tožena stranka ne navaja določnih razlogov, iz katerih izpodbija sodbo sodišča prve stopnje. Pritožbo je mogoče razumeti tako, da izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. Sodišče druge stopnje je opravilo tudi preizkus sodbe glede absolutnih bistvenih kršitev določb postopka (2. odst. 354. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP) in glede pravilne uporabe materialnega prava, kar mora storiti po uradni dolžnosti (2. odstavek 365.

člena ZPP). Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da pritožbeni razlogi niso podani. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, pritožbeno sodišče pa se v celoti strinja z razlogi izpodbijane sodbe. Tožena stranka v pritožbi trdi, da izbira izvajalca za rekonstrukcijo kotlovnice ni bila korektna ter tožeči stranki očita, da ni upoštevala pripomb in mnenja sostanovalcev in da je obrazložitev stroškov nerazumljiva. Za te trditve toženka ne predlaga nobenih dokazov. Njene trditve v pritožbi so povsem splošne in neargumentirane. Na podlagi odločbe 219.

člena ZPP mora stranka med drugim predlagati dokaze, s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Tožena stranka za svoje navedbe ni predložila dokazov niti v postopku na prvi stopnji niti v pritožbi. Zato ni mogoče upoštevati njenih trditev, ki tudi v izvedenih dokazih nimajo nobene podlage. Sodišče prve stopnje je odločalo o zahtevku na podlagi listinskih dokazov, ti pa ne kažejo, da bi bil izbran najdražji ponudnik in da pripombe niso bile upoštevane (priloga A6, A8, A10). Iz listin je prav tako razvidna specifikacija stroškov (A12), ki je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča zadostna, da je na njeni podlagi mogoče odločiti o zahtevku.

Sicer pa je sodišče prve stopnje natančno zapisalo razloge, zaradi katerih šteje, da je tožbeni zahtevek utemeljen. Toženkina obveznost plačila izhaja torej iz Pogodbe o vodenju investicije v zvezi s Pogodbo o urejanju medsebojnih razmerij v zvezi z upravljanjem stanovanjske hiše K...ska 37, 39 in 41 (pril. A9 in A1), toženka pa v pravdi ni dokazala, da je tožeča stranka ravnala v nasprotju s pogodb in da bi bila zato toženka upravičena plačati manj kot je s sodbo določeno. Pogodbeno obveznost mora torej izpolniti (čl. 262/1 Zakona obligacijskih razmerjih).

Zato je sodišče druge stopnje pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje na podlagi 368. člena ZPP. Določbe ZPP/77 so bile v tej sodbi uporabljene glede na člen 498 ZPP/99.