Appeal rejected because the disputed amount of 3,755.63 EUR did not exceed the statutory threshold for review.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the appeal filed by the defendant against a first-instance judgment ordering compensation of 3,755.63 EUR. The defendant argued for a review based on a higher total claim amount, but the court determined the reviewable value was strictly limited to the specific compensation order. Consequently, the appeal was rejected because the disputed sum failed to meet the minimum monetary threshold required to initiate a review in property disputes.
Legislator headnote
AI generatedArticle 367, paragraph 2 of the Civil Procedure Act; Article 377 of the Civil Procedure Act: In property disputes, an appeal is permitted only if the value of the disputed part of the final judgment exceeds the statutory threshold, and any claim exceeding this threshold is disregarded for the purpose of calculating the reviewable value.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Prenizka vrednost spornega predmeta – revizija ni dovoljena.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki plačati odškodnino v znesku 3.755,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi s tem, da je njena obveznost solidarna z obveznostjo tožene stranke V. – varilstvo in montaža železnih konstrukcij D. s.p., K., do zneska 700.000 SIT. V presežku do vtoževane odškodnine v znesku 6.259,00 EUR je bil tožbeni zahtevek zavrnjen. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi obeh pravdnih strank in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.
Tožena stranka vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP in predlaga spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka. Sodišče ni ugodilo predlogu obeh pravdnih strank na združitev postopkov zoper delodajalca in zoper revidenta. Vložena tožba tudi ni bila vročena zavarovalnici, kjer ima tožena stranka zavarovano odgovornost za primer poškodb pri delu. Procesna prednost, ko tožnik z eno toženo stranko sklene sodno poravnavo, z drugo pa nadaljuje postopek, čeprav bi postopka morala biti združena, materialnopravno ni zakonita.
Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.
Revizija ni dovoljena.
Tožena stranka vlaga revizijo v zvezi z odločitvijo, po kateri je dolžna plačati tožeči stranki odškodnino v znesku 3.755,63 EUR. V ostalem delu je bil tožbeni zahtevek zavrnjen. Zato se vrednost spornega predmeta v revizijskem postopku lahko opredeli le z navedenim zneskom, ne pa z zneskom 8.350,03 EUR, kakor je to navedeno v reviziji.
Po določbi drugega odstavka 367. člena ZPP je v premoženjskim sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT (sedaj 4.172,93 EUR). Znesek 3.755,63 EUR, ki ga je v skladu z izpodbijano sodbo tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki, navedenega revizijskega praga ne presega, zaradi česar je revizijsko sodišče postopalo v skladu z določbo 377. člena ZPP in revizijo tožene stranke kot nedovoljeno zavrglo.