Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba I Cp 764/99 ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CP.764.99 AI generated

Court holds one-year statute of limitations applies to heat energy supply claims under ZOR Art. 378.

Case Number VSL sodba I Cp 764/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appellant's appeal, upholding the first-instance judgment ordering payment for supplied heat energy. The appellant incorrectly argued for a three-year limitation period, while the court correctly applied the one-year limit specified in Article 378 of the Obligations Act. Since the enforcement application was filed within this one-year window, the claim was deemed timely and the appeal was rejected as unfounded.

Legislator headnote

AI generated

378. člen ZOR; 388. člen ZOR: For claims arising from supplied heat energy, a one-year limitation period applies under Article 378 of the Obligations Act, which is interrupted by filing an enforcement application and restarts upon the conclusion of the dispute.

Keywords

AI generated
statute of limitations heat energy supply Obligations Act enforcement application limitation period interruption civil procedure appellate review

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Za terjatve za dobavljeno toplotno energijo velja enoletni zastaralni rok. Zastaranje se pretrga z vložitvijo tožbe, znova pa prične teči od dneva, ko je spor končan.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. V I 1610/95 z dne 26.9.1995 ostane v 1. in 3. točki v celoti v veljavi, torej da mora tožena stranka plačati tožeči stranki 29.825,40 SIT z obrestmi in izvršilnimi stroški. Toženi stranki je tudi naložilo, da je dolžna v roku 15 dni povrniti tožeči stranki njene nadaljnje stroške v znesku 4.050,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 20.1.1999 do plačila. Zoper to sodbo se je pritožila tožena stranka in smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava.

V pritožbi je navedla, da je za račune št. 451038, 5402628, 508299, 512811, 516526, 552018, 526443 in 528900 potekel splošni zastaralni rok treh let. Pritožba ni utemeljena. Iz sklepa o izvršbi opr. št. V I 1610/95 izhaja, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki poravnati zapadle račune za dobavljeno toplotno energijo skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Za tovrstne terjatve pa je po določbi 378. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) predpisan enoletni zastaralni rok in ne triletni zastaralni rok, kot napačno navaja tožena stranka v pritožbi.

Po 388. členu ZOR se zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe znova pa prične teči od dneva, ko je spor končan (3. odstavek 392. člena ZOR). Tožeča stranka je za izterjavo svojih terjatev dne 21.9.1995 vložila na sodišču predlog za izvršbo. Ob upoštevanju dejstva, da je bil račun št. 451038 izdan 31.12.1994, vsi ostali računi pa so kasnejšega datuma, sodišče zaključuje, da je tožeča stranka svoje terjatve pred sodiščem uveljavljala pravočasno, to je pred potekom enoletnega zastaralnega roka. Ker je sodišče v pritožbenem postopku ugotovilo, da pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan in ker tudi ni našlo nobenih kršitev, na katere mora v skladu z določbo 2. odstavka 365.

člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo toženih strank zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.