Appeal allowed; court must verify if defendant remains a business entity before ruling on jurisdiction in economic disputes.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

[JEDRO]

Zakon o pravdnem postopku v 2. točki prvega odstavka 481. člena sprejema subjektivno - objektivno koncepcijo gospodarskega spora. Če ena od strank v času po začetku postopka preneha biti gospodarski subjekt, se okrajno sodišče v skladu z določbo 1. odstavka 19. člena ne more izreči za stvarno nepristojno in zadeve odstopiti okrožnemu sodišču (kot gospodarski spor).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da Okrajno sodišče v Ljubljani ni stvarno pristojno za odločanje v tem sporu ter da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Zoper sklep se pravočasno pritožuje toženec, ki v pritožbi navaja, da kot tožena stranka že od leta 1997 ne nastopa več kot pravni subjekt (samostojni podjetnik), ampak je prijavljen na zavodu kot nezaposlena oseba. Pritožba je utemeljena. V skladu z določbo 2. točke prvega odstavka 481.

člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih v sporih iz medsebojnih pravnih razmerij samostojnih podjetnikov posameznikov, izvirajočih iz njihove pridobitne dejavnosti, in v sporih iz pravnih razmerij, ki so nastala med samostojnimi podjetniki posamezniki v zvezi z opravljanjem njihove pridobitne dejavnosti in osebami iz 1. točke tega člena. ZPP torej sprejema tako imenovano subjektivno - objektivno koncepcijo gospodarskega spora, po kateri je za opredelitev spora za gospodarski spor odločujoče tako kdo so stranke postopka, kot tudi sama vsebina pravnega razmerja (podana morata biti oba kriterija).

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da obravnavani spor predstavlja gospodarski spor po objektivni koncepciji - torej, da spor izvira iz gospodarske dejavnosti dveh gospodarskih subjektov. Vendar pa je preuranjeno odločilo, da je toženec gospodarski subjekt. Iz podatkov v spisu sicer izhaja, da je bil toženec gospodarski subjekt v času sklenitve posla, iz katerega izvira spor, njegova pritožbena trditev pa zbuja dvom v okoliščino ali je toženec še vedno gospodarski subjekt; torej ali je obravnavani spor gospodarski spor tudi po subjektivni koncepciji.

V skladu z določbo prvega odstavka 19. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti pazi na svojo stvarno pristojnost. Zato bo moralo sodišče prve stopnje glede na toženčevo pritožbeno navedbo ugotoviti, ali je toženec še vedno samostojni podjetnik (po potrebi pri organu, ki je v skladu z določbo 4. odstavka 75. člena Zakona o gospodarskih družbah pristojen voditi vpisnik podjetnikov) ali pa drži njegova pritožbena navedba in torej ni več gospodarski subjekt. Šele po takšni ugotovitvi bo lahko sodišče prve stopnje ugotovilo ali je stvarno pristojno za odločanje v obravnavani pravdni zadevi.

Ker je torej sodišče prve stopnje, kot je bilo zgoraj pojasnjeno, dejansko stanje ugotovilo nepopolno, je napačno ali vsaj preuranjeno odločilo o svoji nepristojnosti; zaradi česar je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo.