Appeal dismissed; court ruling on land registry entry must be sent to registry court within 30 days. Appeal dismissed; court ruling on land registry entry must be sent to registry court within 30 days.

Pritožba upnika se z a v r n e kot neutemeljena in se p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Zakon o zemljiški knjigi v 24. členu določa, da je sodišče odločbe s katerimi odloči o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarnih pravic na nepremičninah oz. s katerimi ugotovi dejstva, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, dolžno poslati zemljiškoknjižnemu sodišču v 30 dneh od pravnomočnosti.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrnilo upnikov predlog za izvršbo za vpis pravic v javno knjigo. Zoper takšno odločitev sta se pravočasno pritožila upnika po svojem pooblaščencu. V pritožbi uveljavljata vse tri pritožbene razloge po 338. členu ZPP. Pritožbeno navajata, da je odločitev sodišča prve stopnje, ki je odločilo, da njun predlog za vpis pravic v javno knjigo ni možen zaradi v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) taksativno določenega obsega sredstev izvršbe za uveljavitev nedenarne terjatve upnika, med katerimi pa ni vpisa pravic v javno knjigo, zmotna in nepravilna.

Njuna izvršba je namreč potrebna in nujna, saj dolžnika v paricijskem roku po pravnomočnosti sodbe Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah svojih obveznosti do upnikov, določenih v izvršilnem naslovu, nista izpolnila in so zato podani pogoji za dovolitev izvršbe in samo izvršbo po 17. poglavju ZIZ z naslovom "obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti" in sicer po 226. členu cit. zakona (dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik). Zaradi navedenega naj se pritožbi ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne istemu sodišču v izvršitev.

Pritožba ni utemeljena. Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah je s sodbo z dne 19. 2. 1999, opr. št. P 255/96 odločilo, da sta toženca (dolžnika v izpodbijanem izvršilnem sklepu) dolžna v 15. dneh in pod izvršbo overiti vsak svoj podpis na listini za ureditev zemljiškoknjižnega stanja, po kateri sta dovolila pri njima vsakemu do 1/2 deleža celote solastnih vknjiženih nepremičninah, vl. št. ... k.o P. in pri njima vsakemu do 1/3 deleža celote solastnih vknjiženih nepremičninah, vl. št. ... k.o. P. vpise lastninske pravice na oba tožnika (upnika v izpodbijanem izvršilnem sklepu).

S sodbo je bilo tudi odločeno, da bo v primeru, če tega ne bosta storila, sodba po pravnomočnosti nadomestila overitev teh podpisov. Sodba je postala pravnomočna dne 15. 4. 1999. Zakon o izvršbi in zavarovanju, ki je začel veljati 15. 10. 1998, v 3. razdelku, to je v poglavjih od 15. do vključno 20. taksativno določa sredstva izvršbe, s katerimi je mogoče uveljaviti v izvršbi nedenarno terjatev upnika. Vpisa pravic v javno knjigo, kakršnega je kot sredstvo izvršbe za uveljavitev nedenarne terjatve določal do 15. 10. 1998 veljavni Zakon o izvršilnem postopku v 19. poglavju, pa kot sredstvo izvršbe za te terjatve ne določa.

Taka določba bi bila tudi nepotrebna, saj je sodišče na podlagi 24. člena Zakona o zemljiški knjigi dolžno odločbe, s katerimi odloči o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarnih pravic na nepremičninah oz. s katerimi ugotovi dejstva,ki se vpisujejo v zemljiško knjigo,poslati zemljiškoknjižnemu 3sodišču v 30 dneh po pravnomočnosti. Prej citirana sodba Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah je postala pravnomočna 15. 4. 1999. O tem, da toženca (sedaj dolžnika) v paricijskem roku svoje obveznosti iz pravnomočne sodbe nista izpolnila, je prvostopno sodišče izvedelo šele iz izvršilnega predloga.

Izvršilni predlog upnikov bo tako potrebno šteti kot vlogo, v kateri sodišču sporočata, da mora le-to zaradi pasivnosti dolžnikov izpeljati postopek po 24. členu Zakona o zemljiški knjigi. Glede pritožbenih navedb upnika v zvezi z uporabo določbe 226. člena ZIZ (dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik) pa pritožbeno sodišče še pripominja,da bi z dovolitvijo izvršbe po tem členu sodišče dolžniku naložilo opravo dejanja, glede katerega je že odločilo s pravnomočno odločbo (pravnomočna sodba je zaradi neaktivnosti dolžnikov nadomestila overitev podpisov).

Zaradi vsega navedenega in ker pritožbeno sodišče ni našlo bistvenih kršitev postopka prvostopnega sodišča, na katere pazi skladno z II. odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo upnika zavrniti kot neutemeljeno in odločiti kot izhaja iz izreka sklepa (2. točka 365. člena ZPP).