Appeal dismissed; unsubstantiated claims of incorrect debt calculation cannot overturn first-instance findings without evidence.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the appeal, upholding the first-instance judgment regarding the enforcement of a debt. The appellant argued the debt amount differed from their records but offered no evidence to support this claim. The court ruled that unsubstantiated assertions cannot justify a finding of erroneous fact-finding by the lower court.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP), 355. člen; 368. člen: Claims that the first-instance court incorrectly determined the facts of the case are inadmissible if the appellant fails to provide evidence to substantiate their allegations.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Pavšalne pritožbene navedbe, za katere stranka tudi ne ponudi nobenih dokazov, ne morejo imeti za posledico tega, da bi bil podan pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da ostane sklep o izvršbi istega sodišča, opr. št. I 339/95, z dne 13. 9. 1995, v veljavi pod tč. 1 izreka za dolgovano glavnico v znesku 1.171.622,10 SIT, v tč. 2, ki se nanaša na zakonite zamudne obresti od glavnice, pa se spremeni datum, tako da tečejo od 5. 8. 1997 dalje do plačila. Nadalje je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, naj tožeči povrne pravdne stroške v znesku 16.310,00 SIT. Zoper tako sodbo se je pritožila tožena stranka, smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
Navaja, da se znesek 1.171.622,10 SIT ne ujema z njeno evidenco, po kateri je več odplačanega. Prosi za uskladitev dolga. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga, da jo sodišče zavrne. Navaja, da je tožena stranka že v prvem ugovoru na predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine ugovarjala zahtevku, hkrati pa predlagala, da ji znesek zahtevka odteguje A Banka d. d., Ljubljana, od njenih prilivov na TR. Tožena stranka dejansko ni oporekala višini zahtevka, ampak je samo predlagala način poplačila dolga. Tožeča stranka je za svoje tožbene navedbe predložila dokaze o neplačanih obveznostih tožene stranke in upoštevala prejeta plačila tožene stranke v smislu 313.
člena ZOR, kar je razvidno iz predloženih obračunov obresti. Tožena stranka svojih pritožbenih navedb ni podprla s predložitvijo dokazov. Pritožba ni utemeljena. Tožena stranka v pritožbi ne izpodbija temelja obveznosti niti ne navaja, koliko naj bi po njenem znašal preostanek dolga, temveč le pavšalno trdi, da je po njeni evidenci plačanega več, kakor izhaja iz sodbe, za kar pa ne predlaga nobenih dokazov. Tako ni nobenega razloga, da bi sodišče druge stopnje podvomilo v pravilnost ugotovitev sodišča prve stopnje glede višine dolga v smislu določb 355.
člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče prve stopnje je v zadevi odločilo na podlagi listinskih dokazov, ki jih je predložila tožeča stranka, pravilno je uporabilo določbe materialnega prava in svojo odločitev tudi pravilno obrazložilo, tako da ji sodišče druge stopnje v celoti sledi. Zato in ker ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi določbe 2. odstavka 365. člena ZPP, je sodišče druge stopnje na podlagi določbe 368. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, je v pritožbenem postopku sodišče uporabilo določbe ZPP, Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90, in RS, št. 55/92.