Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba in sklep II Cp 849/99 ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CP.849.99 AI generated

Appeal dismissed; court held share transfer registration has declaratory effect, not binding on prior rights.

Case Number VSL sodba in sklep II Cp 849/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal, upholding the first-instance judgment that rejected the plaintiff's claim to exclude the defendant as a shareholder. The plaintiff argued the court erred by treating the share transfer registration as merely declaratory rather than effective immediately, despite the transfer allegedly violating the company agreement. The court ruled that the registration only has public notice effect against third parties and that the defendant remained a valid shareholder at the time of the lawsuit, rendering the plaintiff's request for interim measures and nullification of the registration unfounded.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o sodnem registru 8. člen; Zakon o izvedbenem postopku 272. člen: Vpis spremembe družbenika v sodni register ima deklaratoren učinek in ne more prekiniti obstoječega materialnopravnega razmerja med družbo in njenim družbenikom.

Keywords

AI generated
declaratory effect shareholder exclusion company law business share transfer judicial registration interim measures passive legitimation

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
Okrožno sodišče v Novem mestu, Srg 373/97 z dne 12.11.1997
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Vpis spremembe ustanovitelja v sodni register ima deklaratoren učinek.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se ugotovi utemeljenost razloga za izključitev tožene stranke kot družbenika družbe d.o.o. in da ima tožeča stranka materialnopravno oblikovalno upravičenje, na podlagi sklepa, pri registrskem sodišču Okrajnega sodišča v Novem mestu predlagati vpis izključitve tožene stranke iz družbe d.o.o.. Odločilo je še, da je tožeča stranka toženi dolžna povrniti pravdne stroške v znesku 75.130,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje do plačila.

Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnika, da izda začasno odredbo s prepovedjo tožencu, da izvaja pooblastila poslovodje in zastopnika družbe d.o.o.. Proti sodbi in sklepu se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev izpodbijane odločbe. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno ugotovilo, da toženec v času vložitve tožbe ni bil več družbenik predmetne družbe.

Sodišče prve stopnje je ravnalo napačno, ko ni upoštevalo navedb tožeče stranke, da je bil postopek prenosa poslovnega deleža toženca na njegovo zakonsko partnerico izveden v nasprotju z določili pogodbe o ustanovitvi družbe oz. je bil prenos poslovnega deleža izvršen brez vednosti tožeče stranke. Sodišče bi moralo upoštevati, da ima lahko, v skladu z 8. čl. Zakona o sodnem registru, vpis v sodni register pravni učinek šele od dneva vpisa in da tistega, ki se v pravnem prometu zanese na podatke, vpisane v register, ne prizadenejo škodljive pravne posledice.

Napačna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da ima vpis v sodni register le deklaratorni pomen. Tožeča stranka je v postopku dokazala, da je bil vpis prenosa poslovnega deleža toženca na njegovo zakonsko partnerico izveden v nasprotju z družbeno pogodbo, Uredbo o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register in Zakonom o sodnem registru in zato predlagala prekinitev pravdnega postopka do končne odločitve v postopku s tožbo na ugotovitev ničnosti vpisa spremembe družbenika. Izkazani so vsi razlogi za uspeh tožeče stranke s tožbo na ničnost vpisa in tudi, da ima tožeča stranka v nasprotju z ugotovitvami sodišča prve stopnje pravni interes na vtoževani tožbeni zahtevek.

Nadalje navaja, da je v postopku verjetno izkazala, da so podani razlogi za izdajo začasne odredbe. Kljub odsvojitvi poslovnega deleža toženec še vedno odloča kot družbenik, kot pooblaščenec svoje zakonske partnerice ter opravlja funkcijo direktorja družbe v nasprotju s 55. čl. družbene pogodbe. Izkazana je verjetnost terjatve po 272. čl. ZIZ. Pritožba je bila poslana toženi stranki, ki pa odgovora ni podala. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijane odločbe v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani.

Sodišče prve stopnje je dejansko stanje popolno in pravilno ugotovilo ter pravilno uporabilo tudi materialno pravo. Po izvedenem dokaznem postopku je pravilno ugotovilo vsa dejstva, ki so odločilnega pomena, ter v izpodbijani sodbi navedlo tudi vse razloge, zaradi katerih je tožbeni zahtevek in predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da glede na to, da tožena stranka v času vložitve tožbe ni bila več družbenik družbe d.o.o., tudi ne more biti pasivno legitimirana v pravdi.

Tožeča stranka zmotno meni, da je vpis spremembe ustanovitelja v sodni register konstitutivne narave. Sprememba ustanovitelja je stvar pogodbe. Čim je bila ta veljavno sklenjena, je prišlo do spremembe ustanovitelja. Vpis tega podatka v sodni register je zato le deklaratorne narave. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) v prvem odst. 416. čl. določa, da se poslovni deleži lahko odsvojijo in dedujejo, v tretjem odstavku pa, da je za odsvojitev deleža potrebna pogodba, izdelana v obliki notarskega zapisa. ZGD ne predpisuje, da je odsvojitev poslovnega deleža učinkovita šele z vpisom v sodni register in da ima vpis v sodni register konstitutivni značaj.

Če bi bil to namen zakonadajalca, bi to nedvomno v zakonu zapisal, kot je to na primer storil v 3. členu, ko je določil, da družbe pridobijo lastnost pravne osebe z vpisom v sodni register. Prenos poslovnega deleža je torej perfekten v trenutku, ko je izvršen in s tem trenutkom postane pridobitelj tudi upravičen do deleža in nosilec vseh pravic in obveznosti, ki iz njega izvirajo. Zmotno je sklicevanje pritožnika na določbo 8. čl. Zakona o sodnem registru, ki določa, da ima vpis v sodni register nasproti tretjim osebam pravni učinek od dneva vpisa razen, če zakon ne določa drugače. Pasivno legitimiran za tožbo za izključitev družbenika iz družbe je lahko samo tisti, kdor je družbenik v trenutku vložitve tožbe, oz. v času odločanja o utemeljenosti uveljavljanega tožbenega zahtevka.

Stranka je stvarno legitimirana, če je nosilec pravic ali obveznosti iz materialnopravnega razmerja, na katerega se nanaša spor. Spor se je v obravnavanem primeru nanašal na izključitev družbenika iz družbe. Pasivno je torej lahko legitimiran samo tisti, ki je v materialnopravnem razmerju z družbo, ki je torej družbenik. Družbenik ni tretja oseba in se tako tožeča stranka neutemeljeno sklicuje na določbo 8. čl. Zakona o sodnem registru. Ključen je le obstoj razmerja med družbo in družbenikom, to pa je, kot je bilo že navedeno, v primeru tožene stranke prenehalo že z doslej nerazveljavljeno pogodbo o odsvojitvi deleža.

Vpis spremembe družbenika v sodni register je imel zato v obravnavanem primeru samo publicitetni učinek. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da se ne more spuščati v oceno pravilnosti postopka, ki je pravnomočno zaključen pred drugim sodiščem. Sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu, Srg 373/97 z dne 12.11.1997, s katerim je bila vpisana sprememba družbenika zaradi odsvojitve poslovnega deleža, je po ugotovitvi sodišča prve stopnje postal pravnomočen. Zato je potrebno tudi zavrniti pritožbena izvajanja tožeče stranke, da je v postopku dokazala, da je bil vpis prenosa poslovnega deleža izveden v nasprotju z družbeno pogodbo, Uredbo o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register in Zakonom o sodnem registru.

Če je tožeča stranka menila, da je bila s sklepom registrskega sodišča prizadeta kakšna njena pravica ali na zakonu temelječ interes, bi morala zoper ta sklep vložiti ustrezno pritožbo pri registrskem sodišču, ki je ta sklep izdalo. Kot pa je ugotovilo že sodišče prve stopnje, se tožnik zoper ta sklep ni pritožil in je zato postal pravnomočen. Zaradi navedenega je pravilen tudi sklep sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi, s katerim je zavrnilo zahtevo tožeče stranke za prekinitev pravdnega postopka. Glede na deklaratorno naravo sklepa registrskega sodišča odločitev o pravilnosti tega vpisa ni bilo predhodno vprašanje v tem postopku.

Predhodno vprašanje bi po mnenju pritožbenega sodišča bila lahko le ugotovitev neveljavnosti pogodbe o prenosu poslovnega deleža. Pravilna je tudi odločitev o zavrnitvi predlagane začasne odredbe. Terjatev tožeče stranke, ki jo zoper toženo uveljavlja, je bila pravnomočno zavrnjena, zato ni podlage za izdajo predlagane začasne odredbe in je sodišče prve stopnje tudi pri tej odločitvi pravilno uporabilo materialno pravo (272. čl. ZIZ). Ker je pritožbeno sodišče spoznalo, da niso podani razlogi, iz katerih se sodba izpodbija in tudi ne tisti, na obstoj katerih mora to sodišče paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi določbe 368.

čl. ZPP in 2. tč. 380. čl. ZPP, pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.