Appeal dismissed because no specific appeal exists for rejection of recusal request under ZPP. Appeal court rejected appeal filed under incorrect legal interpretation. Court held that incorrect legal argument cannot create a right to appeal where none exists. Appeal dismissed due to lack of statutory appeal right for this specific procedural step.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal court rejected the appellant's challenge to the first-instance court's decision refusing a recusal request. The appellant argued that the presiding judge was biased and improperly handled the case, but the court noted that the Law on Civil Procedure does not provide for a specific appeal against a decision rejecting a recusal request. Consequently, the court ruled that the appellant's reliance on a non-existent right to appeal, based on a mistaken legal understanding, was invalid and the appeal was properly dismissed.
Legislator headnote
AI generatedZPP 73. odst. 5; ZPP 363. odst. 2; ZPP 365. pr. točka 1: If the law does not stipulate a specific appeal against a decision rejecting a recusal request, the appeal court must dismiss the appeal even if the party filed it based on a mistaken legal understanding that grants such a right.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrže.
[JEDRO]
Če zakon določa, da zoper sklep ni posebne pritožbe, pritožbeno sodišče pritožbo zavrže, čeprav je stranka vložila pritožbo v skladu z napačnim pravnim poukom, da ima pravico do pritožbe.
[OBRAZLOŽITEV]
Predstojnik Okrajnega sodišča na Vrhniki je z izpodbijanim sklepom zavrnil ponovni predlog toženca K.D.N., ki ga je podal dne 17.3.1999 za izločitev pravdne sodnice Okrajnega sodišča na Vrhniki N.J.. Zoper ta sklep se pritožuje toženec in navaja, da je sodnik J. O., ki je istočasno tudi predstojnik Okrajnega sodišča na Vrhniki ves čas vpleten v ta primer. Sam ga je zapletel na ta način, da je samovoljno spremenil generalije predloga za izvršbo in ni upošteval Zakona o osebnem imenu. Kasneje je zadevo predal sodnici N.J., ki jo sedaj popolnoma podpira na način, ki je za prizadetega popolnoma prozoren.
Nadalje navaja, da je napačna trditev predstojnika, da je toženec K.D.N., kajti tukaj je verjetno zlonamerno pozabljeno, da je bila dana izvršba na ime N.D.. Iz tega se da nedvoumno sklepati, da se N.K.D. pojavlja v tem primeru le kot prizadeti. Prizadeti vstraja pri vseh navedbah predloga z dne 17.3.1999 za izločitev sodnice N.J.. Sodnica je izjavljala, da spoštuje določila Zakona o pravdnem postopku in ravna s tožencem enako kot z vsemi strankami in ne vidi v čem naj bi bil izločitveni razlog. Pritožnik navaja, da verjame, da sodnica z veliko strankami dela tako kot z njim in se o tem tudi nekaj šušlja.
Prizadeti pa je na lastni koži že občutil njeno sodniško objektivnost. Pritožba ni dovoljena. Zakon o pravdnem postopku v petem odstavku 73. člena določa, da zoper sklep, s katerim se zahteva za izločitev zavrne, ni posebne pritožbe. Sklep se torej lahko izpodbija šele s pritožbo zoper končno odločbo, kot to določa drugi odstavek 363. člena ZPP. Toženčeva pritožba tako ni dovoljena in jo je zato pritožbeno sodišče v skladu z določbo prve točke 365. člena ZPP zavrglo. Predstojnik Okrajnega sodišča na Vrhniki je v pravnem pouku izpodbijanega sklepa sicer dopustil pritožbo v roku 8 dni, vendar pa napačni pravni pouk, ki je v izrecnem nasprotju z določbo zakona, ne more ustvariti pravice do pritožbe, ki jo zakon ne daje.
Pritožbeno sodišče je torej pritožbo toženca zavrglo ne glede nato, da je bil s pravnim poukom poučen, da to pravico ima.