Appeal allowed: Claim for costs against default judgment deemed timely under ZPP analogously.

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi: "Tožena stranka J.S. je dolžan plačati tožeči stranki J.G. in F.G. pravdne stroške v znesku 52.635,00 SIT (dvainpetdesettisočšeststopetintrideset 00/100) z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 25.11.1998 dalje, v 15 dneh, da ne bo izvršbe". II. Tožena stranka J.S.je dolžan povrniti tožeči stranki J.G.in F.G. 56.775,00 SIT (šestinpetdesettisočsedemstopetinsedemdeset 00/100) pritožbenih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 15.12.1999 dalje, v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

[JEDRO]

Tožeča stranka ni mogla vedeti, da bo sodišče izdalo sodbo na podlagi pripoznave brez naroka. Zato je pravočasna zahteva za povračilo stroškov, vložena v 15 dneh po prejemu sodbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je 4.2.1998 izdalo sodbo na podlagi pripoznave, s katero je razsodilo, da je toženec dolžan na svoje stroške odstraniti ograjo, ki stoji ob južnem robu betonske škarpe na parcelni številki 235 k.o., v 15 dneh. V obrazložitvi je navedlo, da je izrek o stroških odpadel, ker jih nobena stranka ni priglasila. Zoper to sodbo je tožena stranka vložila pritožbo dne 25.2.1998, v tej pritožbi pa je navedla, da sodbo izpodbija v delu, ki se nanaša na sklep o stroških postopka, ker sodišče prve stopnje o tem ni sprejelo nobene odločitve.

Navedla je, da nima pravnega interesa problematizirati obstoječega izreka sodbe na podlagi pripoznave, trdila pa je, da je ni mogoče preizkusiti v delu, ki se nanaša na sklep o stroških postopka. V tej pritožbi je navedla tudi stroške, ki jih zahteva in sicer: strošek opominskega pisma z dne 19.7.1996 - 300 točk, stroške tožbe - 300 točk, strošek pripravljalne vloge z dne 9.4.1997 225 točk in stroške pripravljalne vloge z dne 9.6.1997 75 točk. Skupaj je zahtevala 900 točk in stroške sodne takse. Višje sodišče je vrnilo spis Okrajnemu sodišču v Ljubljani.

V dopisu je navedlo, da je pritožbo zoper sodbo treba šteti kot pravočasen predlog za odmero stroškov oziroma za izdajo dopolnilne sodbe po določbi členov 339 - 341 ZPP. Navedlo je tudi, da tožeča stranka pred izdajo ni mogla prijaviti stroškov, ker je bila sodba izdana brez glavne obravnave (člen 164/3 ZPP). Izpodbijana sodba nima izreka o stroških, ki ga pritožba izpodbija in zato pritožbeno sodišče o tem ni moglo odločati. Sodišče prve stopnje je glede na tako navodilo Višjega sodišča dne 25.11.1998 izdalo izpodbijani sklep, s katerim je predlog tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka zavrnilo.

Navedlo je, da bi morala tožeča stranka stroške opredeljeno navesti po prejetju pripoznave tožbenega zahtevka v vednost. Proti sklepu se pritožuje tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka. Navaja, da ni res, da bi nobena od strank ne priglasila stroškov postopka, saj jih je tožeča stranka priglasila v tožbenem zahtevku, kar je prvo sodišče v sodbi na podlagi pripoznave spregledalo. V pritožbi nato ponovno navaja stroške. Navaja tudi, da je sodišče samovoljno prekvalificiralo pritožbo v predlog za odmero stroškov.

Če se je prvo sodišče odločilo samovoljno prekvalificirati procesno vlogo tožeče stranke v predlog za odmero stroškov, bi moralo svojo odločitev obravnavati po tretjem odstavku 164. člena ZPP, česar ni storilo. Sicer pa gre tudi za nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, saj če sodišče govori o predlogu za odmero stroškov, se ne more sklicevati na pritožbo. Sicer pa prvo sodišče tudi ni hotelo videti, kaj se skriva za benevolentno formulacijo, češ da "tožeča stranka nima pravnega interesa problematizirati obstoječega izreka" v pritožbi z dne 25.2.1998.

Ta izrek namreč ni točen, ker tožnik ni tožil na prestavitev ograje, ampak na odstranitev. Predlaga, da višje sodišče sklep o zavrnitvi predloga za povrnitev stroškov spremeni tako, da jih v obsegu kot so nastali med pravdo, odmeri, upošteva pa naj tudi strošek pritožbe. Pritožba je utemeljena. Sodišče prve stopnje po prepričanju pritožbenega sodišča sicer ni storilo nobene od očitanih bistvenih kršitev določb postopka, pa tudi nobene od takih bistvenih kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.

Je pa napačno odločilo o vprašanju stroškov, vendar ne kot posledica bistvenih kršitev določb postopka, ampak zaradi napačne materialnopravne uporabe določb ZPP glede povrnitve stroškov. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je tožeči stranki priznalo stroške (člen 380 točka 3 ZPP in člen 373 točka 4 ZPP). V zvezi s pritožbo je treba najprej povedati, da ni bilo sodišče prve stopnje tisto, ki naj bi samovoljno prekvalificiralo tožnikovo pritožbo proti sodbi z dne 4.2.1998. Kot izhaja že iz zgoraj zapisanega povzetka postopka, se je "pritožba" zoper sodbo nanašala izključno na vprašanje stroškov, kar omenja "pritožba" (list.

št.

20) vsaj trikrat. Tako ni mogoče sprejeti trditev v pritožbi, ki se ukvarjajo z vprašanjem pravilnosti izreka sodbe na podlagi pripoznave. "Pritožba" zoper sodbo tudi izrecno navaja, da nima pravnega interesa problematizirati izreka sodbe. Torej je ta del sodbe postal pravnomočen, ker ga tožeča stranka s "pritožbo" z dne 15.2.1998 ni izpodbijala. Ob taki situaciji in ko sodba na podlagi pripoznave izreka o stroških ni imela, pa o tem delu sodbe ni bilo mogoče odločati. Pritožbeno sodišče je zato štelo "pritožbo" kot pravočasen predlog za odmero stroškov in je v takem smislu ob upoštevanju določila člena 164/3 ZPP z dopisom okrajnemu sodišču (list. št.

22) tudi izrazilo svoje stališče. Sodišče prve stopnje je štelo, da predlog za odmero stroškov ni pravočasen in ga je zavrnilo. Po prepričanju pritožbenega sodišča pa je taka odločitev nepravilna. Člen 164/3 ZPP določa, da mora stranka zahtevati povrnitev stroškov najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških; če pa gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja, mora stranka zahtevati povrnitev stroškov v predlogu, o katerem naj sodišče odloči. V obravnavanem primeru podatki v spisu kažejo, da tožeča stranka vse do prejema sodbe na podlagi pripoznave ni mogla prijaviti stroškov, ker vse do tedaj ni vedela, da bo taka sodba izdana.

Prejetje "pripoznave v vednost", na kar se sklicuje sodišče prve stopnje, nima pomena, kot mu ga pripisuje sodišče prve stopnje. Tožeča stranka tudi po prejetju te vloge ni mogla vedeti, kako bo sodišče ravnalo. Ob analogni uporabi člena 164/3 ZPP je torej treba šteti, da je v vlogi, poslani v roku 15 dni po tem, ko je tožeča stranka prejela sodbo, povrnitev stroškov pravočasno zahtevana. Tako torej po prepričanju pritožbenega sodišča tožeči stranki stroški gredo. Pri tem je odločitev, da mora tožena stranka tožeči stranki stroške povrniti, utemeljena na določilu člena 154/1 ZPP.

Po tej določbi mora namreč stranka, ki v pravdi popolnoma propade, nasprotni stranki povrniti stroške. Pritožbeno sodišče je pri odmeri stroškov upoštevalo predlog tožeče stranke, odvetniško in taksno tarifo, nato pa tožeči stranki priznalo naslednje stroške, upoštevaje člen 155/1 ZPP, po katerem se stranki povrnejo tisti stroški, ki so bili potrebni za pravdo: 300 odvetniških točk za tožbo in 500 taksnih točk po 13,5 SIT za tožbo. Za vlogo, ki jo je tožnik naslovil kot "pritožbo proti sodbi" in v kateri je prijavil stroške, so priznani stroški kot za potrebno pripravljalno vlogo, torej 75% od 300 točk, kar znese 225 točk.

Skupaj je to 525 odvetniških točk po 87,4 SIT in 500 taksnih točk po 13,5 SIT, kar skupaj znese 52.635,00 SIT. Od tega zneska gredo zakonite zamudne obresti od izdaje izpodbijanega sklepa, torej od 25.11.1998 dalje, upoštevaje, da obresti tečejo od dneva odločitve sodišča prve stopnje. Tožeči stranki ni bilo mogoče priznati stroškov za opomin in nobene od obeh pripravljalnih vlog, kajti ne gre za stroške, ki bi bili potrebni za pravdo. Opomin ni vloga, od katere bi bila odvisna vložitev tožbe; "modifikacija" zahtevka je stvar tožeče stranke - že v tožbi bi lahko navedla pravilne podatke, pa tudi prošnja za razpis obravnave ni vloga, ki je za pravdo potrebna.

Tožeči stranki pa gredo tudi pritožbeni stroški za pritožbo proti sklepu z dne 25.11.1998 v višini 375 odvetniških točk po 87,4 SIT, kar znese 32.775,00 SIT, gre pa ji tudi 1600 taksnih točk po 15,00 SIT, kar znese 24.000,00 SIT. Pritožbeni stroški tako skupaj znašajo 56.775,00 SIT, od tega zneska pa zakonite zamudne obresti tečejo od izdaje sklepa sodišča druge stopnje, to je od 15.12.1999. V tem sklepu so uporabljene določbe ZPP/77 glede na člen 498 ZPP/99.