Inheritance appeal dismissed because heir waived right to appeal, making first-instance rejection of late fee reduction valid.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Če se je dedič pravici do pritožbe odpovedal, je njegova pritožba nedovoljena in jo kot takšno zavrže sodišče prve stopnje.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot prepozno zavrglo prošnjo dediča C.P. za zmanjšanje vrednosti dedovanja. Obrazložilo je, da je takso potrebno plačati takrat, ko nastane taksna obveznost, to je v zapuščinskem postopku takrat, ko je zapuščinska obravnava končana; zato je bila dedičeva prošnja, ki jo je sodišče obravnavalo kot predlog za znižanje sodne takse, prepozna. Zoper tak sklep se je pravočasno pritožil dedič, ki prosi, da se ugodi njegovi prošnji za znižanje vrednosti dedovanja. V pritožbi navaja, da je pri izjavi o vrednosti dediščine pomotoma pozabil odšteti stroške, ki so nastali z oskrbo pokojne matere (mesečno doplačilo približno 16.000,00 SIT do polne vrednosti za oskrbnino v domu za ostarele) ter svoj prispevek pri izgradnji dedovane hiše, pri kateri je fizično delal od 15. do 20. leta starosti.

Poleg tega še navaja, da je bila mati težak invalid in je dedič skrbel zanjo odkar ve zase. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo prošnjo dediča za znižanje sodnih taks, čeprav se je pri tem oprlo na napačne pravne razloge. Sklep o dedovanju je namreč v obravnavani zadevi, kot navaja v izpodbijanem sklepu tudi sodišče prve stopnje, postal pravnomočen dne 13. 10. 1998, torej na samem zapuščinskem naroku, ker se je dedič pravici do pritožbe odpovedal. Del sklepa o dedovanju je tudi odločitev sodišča o sodnih taksah, torej se je dedič tudi pritožbi zoper odločitev o sodnih taksah odpovedal.

V skladu z določbo tretjega odstavka 358. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP - 1977) je pritožba nedovoljena, če jo vloži oseba, ki se je pritožbi odpovedala. Prvi odstavek istega člena pa določa, da nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka. Pravilna je torej odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je pritožbo potrebno zavreči, pravilno pa bi jo bilo zavreči kot nedovoljeno, ne pa kot prepozno. Ker je torej odločitev v izpodbijanem sklepu kljub napačnim razlogom pravilna, v postopku na prvi stopnji pa tudi ni bila storjena nobena od absolutnih bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 354.

člena ZPP (1977), na katere mora sodišče v skladu z 2. odstavkom 365. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo dediča kot neutemeljeno zavrniti na podlagi 2. točke 380. člena ZPP v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju. V skladu z določbo prvega odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Url. RS 26/1999, z dne 15. 4. 1999) je bilo postopek na drugi stopnji potrebno nadaljevati po dosedanjih predpisih, to je po zveznem Zakonu o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ 4/1977).