Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cpg 645/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CPG.645.2000 AI generated

Appeal allowed; enforcement order revoked where debtor proved commission relationship via witness hearing request.

Case Number VSL sklep II Cpg 645/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court allowed the debtor's appeal and revoked the first-instance enforcement order regarding unsold goods. The debtor argued a commission relationship existed because the buyer failed to collect goods after notification, a claim supported by a proposed witness hearing of both directors. The court found the objection valid because the debtor alleged a legally significant fact and offered a specific evidentiary measure, shifting the burden of proof back to the creditor for the nature of the transaction.

Legislator headnote

AI generated

ZIZ 2. odst. 53. člena; ZPP 3. točka 365. člena: An enforcement objection is admissible if the debtor alleges a fact of legal significance and proposes evidence, thereby shifting the burden of proof to the creditor to establish the nature of the obligation.

Keywords

AI generated
enforcement objection commission relationship burden of proof witness hearing unsold goods ZIZ enforcement appellate review

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi in se sklep o izvršbi v 2. točki izreka razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

[JEDRO]

Dolžnik v ugovoru trdi, da je bilo z upnikom dogovorjeno, da bo neprodano blago vrnjeno, upnik pa kljub obvestilu po blago ni prišel. Zatrjevani dogovor kaže na obstoj komisijskega razmerja, kot dokaz pa je dolžnik sodišču predlagal zaslišanje direktorjev obeh strank. Ker je obstoj komisijskega razmerja pravno pomembno dejstvo, dolžnik pa je predložil tudi dokaz, je ugovor moč šteti za obrazložen.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika, dne 21.12.1999, izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ).

Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjal.

Navedel je, da je bilo z upnikom dogovorjeno, da se neprodano blago vrne prodajalcu in sicer tako, da se ga v mesecu septembru obvesti, da bo prišel po neprodano blago.

Prodajalec kljub obvestilu ni prišel po blago. O vračilu blaga sta se pogovarjala direktor upnika B. B. in direktorica dolžnika A. L..

Upnik je na poziv sodišča na ugovor pravočasno odgovoril.

Navedel je, da dolžnikov ugovor ne vsebuje dokazov, s katerimi bi dolžnik utemeljil ugovorne navedbe. Zato je ugovor v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ neutemeljen. Račun št. 94/99 je bil dolžniku izstavljen že 14.06.1999. Ne računu in ne dobavnici dolžnik ni ugovarjal. Sklenjen je bil kupoprodajni in ne komisijski posel, zato je z dobavo blaga nastala dolžnikova obveznost plačila. Če bi bile ugovorne navedbe resnične, bi moral dolžnik računu št. 94/99 pisno ugovarjati in ga pisno pozvati k prevzemu blaga. Predlagal je, da sodišče dolžnikov ugovor zavrne kot neutemeljen.

Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika, na podlagi 2. odst.

53. člena ZIZ, štelo za neutemeljenega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen (5. odst. 62. člena ZIZ). Dolžnik mora v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik pa mora predložiti tudi dokaze, sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak po določilu 2. odst. 53. člena ZIZ neutemeljen. Dolžnik v ugovoru trdi, da je bilo z upnikom dogovorjeno, da bo neprodano blago vrnjeno, upnik pa kljub obvestilu po blago ni prišel. Zatrjevani dogovor kaže na obstoj komisijskega razmerja. Dolžnikovo navedbo o osebah, ki so se o vračilu blaga dogovarjale, pa je moč razumeti kot dokazni predlog za zaslišanje direktorjev obeh strank. Ker je obstoj komisijskega razmerja pravno pomembno dejstvo, dolžnik pa je predlagal tudi izvedbo dokaza, je ugovor moč šteti za obrazložen v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ in je zato, kot je bilo že zapisano, ugovor utemeljen.

Naravo poslovnega razmerja in nastanek obveznosti pa bo moral v pravdnem postopku pred pristojnim sodiščem dokazati upnik.

Sodišče druge stopnje je glede na navedeno pritožbi dolžnika ugodilo in izpodbijani sklep o izvršbi v 2. točki izreka razveljavilo, ter v skladu s 3. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju postopati v skladu z 2. odstavkom 62. člena ZIZ in zadevo odstopiti pristojnemu sodišču.