Appeal dismissed; interim order requires urgency proof before first instance, not in appeal.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appeal and upheld the first instance court's rejection of the applicant's request for an interim order. The applicant argued that physical attacks and investment by the respondent created a risk of irreparable harm, but failed to prove urgency during the initial proceedings. The court ruled that evidence of necessity must be presented before the first instance decision, making additional arguments in the appeal inadmissible.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 372. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju; 2. odst. 272. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju: The applicant for an interim order must demonstrate the necessity of the order to prevent the emergence of force before the first instance court decides on it, and arguments presented only in the appeal are inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep prve stopnje.
[JEDRO]
Predlagatelj začasne odredbe mora izkazati verjetnost, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek sile, pred odločanjem prvostopnega sodišča o začasni odredbi in ne zadošča, če to stori v pritožbi proti sklepu o zavrnitvi predloga za začasno odredbo.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da se toženima strankama prepoveduje izvajanje kakršnihkoli gradbenih posegov pri dozidavi in gradbeni ureditvi ali preureditvi stanovanjske hiše z dvoriščem.
Tožeča stranka se po pooblaščencu pritožuje proti navedenemu sklepu prve stopnje. Ni res, da tožeča stranka pri utemeljevanju svojega predloga za izdajo začasne odredbe ni zatrjevala obstoja enega od pogojev za izdajo začasne odredbe po 2. odst. 372. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Tožeča stranka je predlagala izdajo začasne odredbe zato, da bi s tem preprečila uporabo sile, saj je zaradi ravnanj tožene stranke, ko se ni mogla sprijazniti s prepovedjo vlaganj v sporno nepremičnino, prišlo že do fizičnega napada na prvo tožečo stranko, v zvezi s čemer se je pred Okrožnim državnim tožilstvom v Kopru vodil predkazenski postopek pod opr.št.
Kt 203/98. Tožeča stranka prilaga pritožbi kopijo vabila na narok za sklenitev morebitnega dogovora o odložitvi in morebitni odpustitvi kazenskega pregona. Poleg tega tožeča stranka meni, da v primeru investiranja tožene stranke v nepremičnino tožeče stranke obstoji nevarnost, da bo uveljavitev terjatve tožečih strank zaradi tega kasneje otežkočena oziroma sploh ne bo več mogoča, v primeru, da bi toženi stranki vložili v nepremičnino tožečih strank tolikšno vrednost, da bi lahko uveljavljali priznanje solastninskega deleža na nepremičnini.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je povsem pravilno zavrnilo predlog za začasno odredbo, saj je pravilno ugotovilo, da tožeča stranka ni izkazala niti ene izmed posebnih predpostavk iz 2. odst. 272. čl. ZIZ. Tožeča stranka je sicer postavila trditev o tem, da med strankama prihaja do fizičnih obračunavanj, vendar tega dejstva ni izkazala. Predpostavke za izdajo začasne odredbe morajo biti podane najkasneje v času odločanja sodišča prve stopnje o začasni odredbi. Zato dodatnih utemeljitev predloga za izdajo začasne odredbe v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo sklep prve stopnje (365. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).