Appeal dismissed; court finds accidental error in obituary, not intentional insult, thus no tort liability under ZOR.

Pritožba se zavrne in se p o t r d i sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ker je prišlo pri objavljenem besedilu do očitne pisne napake, toženi stranki protipravnosti ni mogoče očitati, zato ni pogojev za odškodninski delikt.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati tožnikoma vsakemu po 500.000,00 SIT odškodnine z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje do plačila, v 15 dneh. Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 94.791,70 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 14.2.2000, v 15 dneh. Ugotovilo je, da je v zahvali, ki sta jo tožnika dala objaviti v časopisu toženke, prišlo do napake, ko je pri imenu drugega tožnika delavka toženke pomotoma pripisala v objavljeni oglas poleg tožnikovega imen besedo "sin". V takšnem ravnanju tožene stranke sodišče ni našlo protipravnosti kot elementa civilnega delikta.

Proti tej sodbi sta vložila tožnika pritožbo, v kateri uveljavljata pritožbena razloga zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava. Menita, da zadeva ni tako preprosta. Posebej se jima zdi krivična stroškovna odločba. Tožena stranka je z vrinjeno besedo "sin" perfidno posegla v osebnost tožeče stranke, spremenila je njuno svojstvo, ju ironizirala, obrekovala in žalila. V javnost je iznesla nekaj neresničnega in s tem prizadejala njuno čast in dobro ime. Iz izvenzakonskega razmerja tožnikov, ju je spremenila v brata in sestro. Tožnici je pritaknilo nezakonskega brata in tožniku spremenila rod tako, da ga je mati vprašala, ko je prebrala osmrtnico, ali jo je zatajil. Ne gre le za lastni občutek tožnikov kot oškodovancev, ampak za poseg v njuno osebno sfero z neresničnimi iznašanji stvari, kar je pod civilno sankcijo. Vrinjena beseda "sin" ni pomota ali napaka, ampak zavestna osebna sprememba svojstva tožnikov. Tožena stranka odgovarja za svoje ljudi. Tožnika sta predlagala zaslišanje številnih prič, ki so jima očitali sramotno objavljeno osmrtnico, kar ju je prizadelo in sta duševno trpela, a je sodišče njune dokazne predloge zavrnilo. Zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in tožnika predlagala, da se zaslišijo tudi te priče, to je bralci časnika. Predlagata spremembo sodbe.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo. Zato je imelo dovolj podlage v listinskem gradivu, kakor tudi v izpovedih obeh tožnikov. Nobene potrebe ni bilo zasliševati priče, ki sta jih predlagala tožnika, saj je že iz izpovedi tožnikov ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva. Predlagane priče so prijatelji tožnikov, ki njuno razmerje dobro poznajo, zato jim je moralo biti očitno, da je v objavi prišlo do napake. Pritožbena trditev, da je bila vrinjena beseda zavestno vnešena v tekst, zato da se spremeni svojstvo tožnika, je brez vsake podlage in v nasprotju s tem, kar se je trdilo do konca obravnave. Pritožbeno sodišče zato sprejema kot povsem zanesljivo ugotovitev, da je prišlo pri objavi besedila zahvale le do pomote. Zato je tudi utemeljen sklep, da v ravnanju toženke ni bilo protipravnosti.

Sicer pa se odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve časti in dobrega imena priznava le izjemoma, ko gre za težke kršitve, ki so pri oškodovancu opravičeno povzročile intenzivne duševne bolečine. To pa so lahko le napade, ki po svoji intenzivnosti, trajanju in razmerah okolja povzročijo jasno manifestacijo kršitve časti in ugleda človekove osebnosti. V konkretnem primeru ni šlo za tak napad na osebnost tožnikov. Pritožbeno sodišče zato nima pomislekov proti stališču prvostopnega sodišča, da objavljeno besedilo ni pomenilo posega v osebnostno sfero tožnikov, ki bi imel za posledico odškodninsko sankcijo iz člena 200 Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Napako, ki jo je toženka z objavljenim besedilo zagrešila, je odpravila z objavo popravka v naslednji številki časopisa. Glede na okoliščine konkretnega primera je takšno njeno ravnanje ob dejstvu, da zaradi storjene napake tožnika niti nista plačala objavljene zahvale, v celoti zadoščalo in podlage za dosojo odškodnine za nepremoženjsko škodo tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni. Iz teh razlogov je neutemeljeno pritožbo tožnikov zavrnilo, saj je tudi odločitev o stroških povsem pravilna in v skladu z določbo 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).