Defense lawyer's request for legal protection in their own interest is dismissed as inadmissible under criminal procedure law.
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Ljubljana dismissed a defense lawyer's appeal against a first-instance court ruling that rejected their request for legal protection. The lawyer argued that Article 421 of the Criminal Procedure Act does not prohibit them from filing such a request, but the court held that requests for legal protection can only be filed in the interest of the accused or by the prosecutor. Since the lawyer sought protection for themselves regarding costs they must pay, the court ruled the request inadmissible and the first-instance decision correct.
Legislator headnote
AI generatedArticle 421 of the Criminal Procedure Act; Article 451 of the Criminal Procedure Act: A defense lawyer may not file a request for legal protection in their own interest; such requests are admissible only in the interest of the accused or by the prosecutor.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba odvetnika F. B. se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Zahteve za varstvo zakonitosti ne morejo vložiti v svojo korist odvetnik, kateremu so bili naloženi v plačilo stroški kazenskega postopka, nastali s preložitvijo glavne obravnave. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju zahteve odvetnika za varstvo zakonitosti kot nedovoljene pravilna.
[OBRAZLOŽITEV]
Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrglo kot nedovoljeno zahtevo za varsto zakonitosti odvetnika F. B. iz Ljubljane z dne 12.1.2000. Proti navedenemu sklepu se je pritožil odvetnik F. B. zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in je predlagal ugoditev pritožbi ter razveljavitev izpodbijanega sklepa. V pritožbi navaja, da iz določb člena 421 ZKP ne izhaja, da zagovornik ne more vložiti zahteve za varstvo zakonitosti v svojo korist.
Višja državna tožilka je predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da je mogoče zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti le v korist obdolženca oziroma, da jo sme državni tožilec vložiti tudi v njegovo škodo.
Obdolženčev zagovornik pa zahteve za varstvo zakonitosti ne more vložiti v svojo korist, kot je to storil odvetnik F. B., ki je vložil zahtevo zoper pravnomočni sklep o stroških kazenskega postopka, ki jih mora sam plačati zaradi preložitve glavne obravnave. Sodišče prve stopnje je tako odločitev o zavrženju ustrezno obrazložilo. Zato je prvostopenjsko sodišče pravilno odločilo in zahtevo za varstvo zakonitosti odvetnika F. B., vloženo v njegovo korist, zavrglo kot nedovoljeno.
Odvetnikova pritožba, ki sodišču očita bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ker naj bi kršilo določbe 1. in 2. odstavka 451. člena ZKP, je zato neutemeljena in je sodišče prve stopnje njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.