Slovenian Supreme Court dismisses appeal in property tort case where claim value was not stated.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the appellant's appeal against a first-instance dismissal of a tort claim for permanent disability rent. The appellant argued that the lower court acted bureaucratically and failed to address the permanent nature of the injury, but the court found the appeal inadmissible because the claim's value was not specified. Since the appeal was a property dispute under Article 382(2) of the Civil Procedure Act, the court ruled that without a stated value exceeding 80,000 SIT, the appeal could not be heard.
Legislator headnote
AI generatedArticle 382(2) of the Civil Procedure Act; Article 400(2) in conjunction with Article 392 of the Civil Procedure Act: In property disputes under Article 382(2) of the Civil Procedure Act, an appeal is not permitted unless the value of the subject matter exceeds 80,000 SIT, and the appeal is inadmissible if this value is not stated.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Tožnik iztožuje s tožbo očitno rento, temelječo na odškodninski podlagi ter gre zato za premoženjskopravni spor iz drugega odstavka 382. člena ZPP in ne za spor o preživljanju iz 1. ali 1.a točke četrtega odstavka 382. člena ZPP (ko dovoljenost revizije ni pogojena z vrednostjo spora).
Revizija v premoženjskopravnih sporih ni dovoljena v primerih, ko vrednost spora ni navedena.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo tožnikovo tožbo, ker na njegov poziv ni odpravil naloženih pomanjkljivosti in tožba zato ni bila sposobna obravnavanja.
Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.
Zoper sklep sodišča druge stopnje je vložil revizijo tožnik. V njej meni, da so sodniki in sodišča njegovo tožbo obravnavali birokratsko. Sodišče je dolžno po uradni dolžnosti zaključiti sodne postopke. Iz razpoložljive zdravstvene dokumentacije je razvidno, da je trajni invalid z dosmrtnimi posledicami in zato mu gre trajna renta v sorazmerju s stopnjo invalidnosti. Predlaga, da se reviziji ugodi.
Revizija ni dovoljena.
Tožnik je s tožbo zahteval, da mu sodišče dodeli "trajno rento"
zaradi posledic prometne nezgode. Ker v tožbi ni navedel podlage in ne postavil jasnega zahtevka, ga je sodišče prve stopnje s sklepom poučilo, da mora tožba obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera opira zahtevek ter dokaze, s kateri se ta dejstva ugotavljajo in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga po prvem odstavku 186. člena zakona o pravdnem postopku (naprej ZPP). Za odpravo pomanjkljivosti in dopolnitev navedb mu je dodelilo s sklepom tudi rok in ga hkrati poučilo, da bo tožbo zavrglo, če bo vrnjena brez popravka oziroma da se bo štela za umaknjeno, če je ne bo vrnil sodišču. Ker tožnik pomanjkljivosti tožbe ni odpravil s pozneje vloženo vlogo, je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo. Sodišče druge stopnje je v pritožbenem postopku ocenilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo kakšnih kršitev postopka in je zato tožnikovo pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.
Po presoji revizijskega sodišča tožnikova revizija v tej zadevi ni dovoljena, ker niso podane zahtevane predpostavke iz drugega odstavka 400. člena v zvezi s 382. členom ZPP. Tožnik iztožuje s tožbo očitno rento, temelječo na odškodninski podlagi ter gre zato za premoženjskopravni spor iz drugega odstavka 382. člena ZPP in ne za spor o preživljanju iz 1. ali 1.a točke četrtega odstavka 382. člena ZPP (ko dovoljenost revizije ni pogojena z vrednostjo spora). V premoženjskopravnih sporih iz druga odstavka 382. člena ZPP pa revizije ni, če vrednost spornega predmeta ne presega 80.000,00 SIT. Da je revizija dovoljena, morajo biti podane določene procesne predpostavke. Kar zadeva vrednost spora mora biti ta predpostavka izkazana v pozitivnem smislu to je, da vrednost spora presega 80.000,00 SIT. Taka predpostavka tako ni izkazana, kadar vrednost sploh ni navedena. Zato revizija v premoženjskopravnih sporih ni dovoljena v primerih, ko vrednost spora ni navedena. Ker v obravnavanem primeru tožnik vrednosti spora ni navedel, je revizijsko sodišče moralo njegovo revizijo zavreči kot nedovoljeno (četrti odstavek 400. člena v zvezi s 392. členom ZPP).