Appeal allowed; first-instance court dismissed appeal due to lack of reasoning on enforcement actions for advance fee. The court ruled the decision invalid because it failed to specify which enforcement actions were already completed versus those yet to be performed, violating procedural requirements for reasoned decisions. Consequently, the case was remanded for a new assessment of the advance fee based on actual completed actions and future necessary steps, ensuring the reasoning explicitly distinguishes between past and future enforcement activities to comply with statutory mandates. This ensures the advance fee is calculated accurately, reflecting only the costs of actions the executor must still perform, rather than including those already executed. The court emphasized that without this distinction, the decision cannot be properly reviewed, necessitating a remand for a fresh, well-reasoned determination of the advance fee amount.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal was granted, and the first-instance decision was revoked, remanding the case for a new ruling on the advance fee. The creditor argued the fee was excessive because it did not account for enforcement actions already completed, such as seizure and valuation, while the first-instance court merely cited general provisions without specifying which actions were finished. The appellate court found this lack of specific reasoning regarding completed versus future enforcement actions constituted a fundamental procedural violation, rendering the original decision unreviewable. As a result, the case was sent back to the first-instance court to recalculate the fee based on actual completed actions and a revised assessment of future necessary steps.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ); Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev: A court decision ordering an advance fee for enforcement costs is invalid if it fails to specify which enforcement actions have already been completed and which remain to be performed, as this lack of reasoning prevents proper judicial review and violates procedural mandates requiring a reasoned decision based on established facts.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Odločitev o upnikovih stroških pritožbe se pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
Sodišče prve stopnje je zgolj povzelo določbe ZIZ in Pravilnika ter navedlo, da so pri doplačilu predujma "upoštevana izvršilna dejanja, ki jih bo izvršitelj šele moral opraviti". Iz takšne obrazložitve sploh ni razvidno, katera izvršilna dejanja so v postopku že bila opravljena in katera bo še potrebno opraviti, zato izpodbijani sklep sploh nima razlogov o odločilnih dejstvih, vsled česar pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom za izvršitelja določilo M. H. iz K... ter naložilo upniku, da mora v 8 dneh založiti še 63.445,00 SIT predujma za stroške izvršitelja.
Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da je predujem v znesku 2.555,00 SIT že založil. Višina predujma za nadaljnje stroške je previsoko ocenjena in predlaga, da jo sodišče ponovno odmeri, upoštevaje, katera izvršilna dejanja so že bila opravljena.
Pritožba je utemeljena.
V 11. členu Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju: Pravilnik) je določeno, da sodišče višino predujma določi na podlagi lastne ocene o višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali z opravo dejanja izvršbe. Sodišče prve stopnje je upniku naložilo, da založi predujem v višini 63.445,00 SIT, vendar pa razlogov za odmero predujma v takšnem znesku sploh ni konkretiziralo. V obrazložitvi svoje odločitve je sodišče prve stopnje zgolj povzelo določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in Pravilnika ter navedlo, da so pri doplačilu predujma "upoštevana izvršilna dejanja, ki jih bo izvršitelj šele moral opraviti". Iz takšne obrazložitve sploh ni razvidno, katera izvršilna dejanja so v postopku že bila opravljena in katera bo po predvidevanju sodišča še potrebno opraviti. Iz povedanega izhaja, da izpodbijani sklep sploh nima razlogov o odločilnih dejstvih, vsled česar pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ.
Zaradi zgoraj opisane bistvene kršitve določb postopka je sodišče druge stopnje na podlagi 3. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pri ponovni odmeri višine predujma bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da so nekatera izvršilna dejanja že bila opravljena (rubež, cenitev stvari), na kar utemeljeno opozarja upnik v pritožbi, ter ponovno oceniti, katera izvršilna dejanja bodo za opravo izvršbe glede na stanje postopka neogibno potrebna, in svojo odločitev tudi primerno obrazložiti. Ob tem naj prvostopenjsko sodišče upošteva, da so nekatera izvršilna dejanja (ponovni rubež, ponovna dražba) odvisna od predloga upnika, vsled česar v tej fazi postopka še niti ni jasno, ali bodo ti stroški sploh nastali. Na to napotuje tudi določilo Pravilnika, da lahko sodišče odredi tudi obročno plačilo predujma, v kolikor za opravo dejanj izvršbe ni potrebno takojšnje plačilo celotnega zneska (zadnji stavek 11. čl. Pravilnika).
Ker je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo, je na podlagi 3. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ odločitev o upnikovih stroških pritožbe pridržalo za končno odločbo.