Slovenian Supreme Court dismisses appeal as non-allowed due to damages totaling under the statutory review threshold.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the defendant's appeal against a second-instance judgment awarding damages for personal and property injury. The defendant argued that the employer should not be liable for the employee's actions, but the court focused on procedural grounds rather than the merits. Since neither the personal nor the property damage claim individually exceeded the statutory review threshold of 4,172.93 EUR, the appeal was deemed inadmissible under the Code of Civil Procedure.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP), drugi odstavek 367. člena; Kadar tožnik uveljavlja več zahtevkov z različno podlago, pravica do revizije ugotavlja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, in če nobeden ne presega praga, je revizija nedovoljena.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
Toženec mora v petnajstih dneh povrniti tožniku 290,67 EUR stroškov revizijskega odgovora z zakonskimi zamudnimi obrestmi od šestnajstega dne od prejema tega sklepa.
[JEDRO]
Z izpodbijano sodbo je pravnomočno prisojeno, da mora toženec plačati tožniku 4.172,93 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo in 62,59 EUR odškodnine za premoženjsko škodo. Revizijsko sodišče pri ugotavljanju pravice do revizije oba zahtevka obravnava ločeno, saj imata različno podlago. Nobeden od navedenih zahtevkov ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP, zato gre za nedovoljeno revizijo.
[OBRAZLOŽITEV]
Tožnika je 15.12.2004 pretepel toženčev varnostnik. Zato je prvostopenjsko sodišče tožencu naložilo, da mora plačati tožniku 1.300.000 SIT odškodnine za nepremoženjsko škodo in 15.000 SIT za premoženjsko škodo. Sodišče druge stopnje je toženčevi pritožbi delno ugodilo in odškodnino za nepremoženjsko škodo znižalo na 4.172,93 EUR (prej 1.000.000 SIT), spremenilo tudi stroškovno odločitev, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo in v še izpodbijanem delu potrdilo prvostopenjsko sodbo.
Toženec v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, ker meni, da v obravnavani zadevi ni podana odgovornost delodajalca za svojega delavca. Zato predlaga tako spremembo sodb obeh sodišč, da se tožbeni zahtevek zavrne.
Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožniku, ki v odgovoru predlaga njeno zavrženje.
Revizija ni dovoljena.
V premoženjskih sporih je po drugem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne drugostopenjske sodbe presega 4.172,93 EUR (prej 1.000.000 SIT). Kadar tožnik uveljavlja več zahtevkov, ki imajo različno podlago, se pravica do revizije na podlagi drugega odstavka 41. člena v zvezi z 39. členom ZPP ugotavlja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
Tožnik v odgovoru na revizijo utemeljeno opozarja na toženčevo nepravilno opredelitev revizijske vrednosti z zneskom 5.466,66 EUR, saj se pri ugotavljanju pravice do revizije pravdni stroški kot stranska terjatev v skladu z drugim odstavkom 39. člena ZPP ne upoštevajo.
Z izpodbijano sodbo je pravnomočno prisojeno, da mora toženec plačati tožniku 4.172,93 EUR (prej 1.000.000 SIT) odškodnine za nepremoženjsko škodo in 62,59 EUR (prej 15.000 SIT) odškodnine za premoženjsko škodo. Revizijsko sodišče pri ugotavljanju pravice do revizije oba zahtevka obravnava ločeno, saj imata različno podlago. Nobeden od navedenih zahtevkov ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP, zato gre za nedovoljeno revizijo.
Revizijsko sodišče je na podlagi 377. člena ZPP toženčevo revizijo zavrglo in s tem tudi njegove priglašene revizijske stroške. O tožnikovih stroških revizijskega odgovora je odločilo na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in odvetniške tarife.