Appeal dismissed because debtor failed to provide specific facts and evidence to justify objection under ZIZ. The court rejected the claim due to lack of substantiation. The court ruled the objection inadmissible due to lack of specific facts and evidence. The court dismissed the appeal because the debtor failed to substantiate the objection with facts and evidence. The court rejected the appeal as the debtor did not provide specific facts or evidence to support the objection. The court dismissed the appeal because the debtor failed to substantiate the objection with facts and evidence.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court dismissed the debtor's appeal, upholding the first-instance court's decision to enforce a judgment for over 886,000 SIT. Although the debtor argued the creditor charged an inflated price, they failed to specify the agreed price or submit any evidence to support their claim. The court ruled that under Article 53 of the Enforcement and Security Act, an objection is invalid without concrete facts and proof, leading to the rejection of the appeal.
Legislator headnote
AI generatedArticle 53, paragraph 2 of the Enforcement and Security Act; An objection to an enforcement decision is deemed unfounded if the debtor fails to state material facts and submit evidence supporting their claim.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Dolžnik v ugovoru ni navedel konkretnih dejstev, s katerimi bi ga utemeljeval, niti ni predložil nikakršnih dokazov, zato je njegov ugovor neobrazložen in neutemeljen glede na določbe 2. odst. 53. čl.
ZIZ.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 886.501,63 SIT s pripadki.
Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da je upnik obračunal storitev po ceni, ki je višja od dogovorjene in normalne cene za take storitve.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnikov ugovor ni obrazložen v skladu z določili 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
Ugovor ni utemeljen.
Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi dokaze za tako zatrjevana dejstva, v nasprotnem primeru se njegov ugovor šteje za neutemeljen.
Navedeno določilo je potrebno razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ oziroma ki bi - če bi se izkazala za resnična - pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik v ugovoru sicer trdi, da je pogodbena cena višja od dogovorjene, vendar pa sploh ne pove, kakšna cena naj bi bila med strankama dogovorjena, niti ne predlaga nobenih dokazov za zatrjevani dogovor z upnikom. Četudi bi bila pogodbena cena za opravljene storitve višja od normalne cene, kot zatrjuje dolžnik, to ne bi bilo v nasprotju s pravnim redom (prim.
462. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR), vendar dolžnik tudi teh svojih pavšalnih in nekonkretiziranih trditev z ničemer ni izkazal. Iz povedanega izhaja, da dolžnik v ugovoru ni navedel konkretnih dejstev, s katerimi bi ga utemeljeval, niti ni predložil nikakršnih dokazov, zato je njegov ugovor neobrazložen in neutemeljen glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ dolžnikov ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o izvršbi.