Appeal allowed; plaintiff bears burden to prove debt settled immediately upon withdrawal to avoid costs.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court reversed the first-instance judgment, holding that the plaintiff must prove the debt was settled immediately upon withdrawal to avoid paying legal costs. The plaintiff argued the debt was paid when they received the defendant's objection, but the defendant claimed no payment had ever occurred. The court ruled that the burden of proof rests on the plaintiff to demonstrate the debt was extinguished at the exact moment of withdrawal, not merely that it was settled later.
Legislator headnote
AI generated1. odst. 158. čl. ZPP; 3. odst. 165. čl. ZPP: A plaintiff who withdraws a claim is exempt from paying the defendant's legal costs only if they prove the claim was satisfied immediately upon withdrawal; the burden of proving this fact lies with the plaintiff.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep prve stopnje se r a z v e l j a v i in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da ponovno odloči o pravdnih stroških.
Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
Tožeča stranka se v primeru umika tožbe razbremeni povrnitve pravdnih stroškov le, če dokaže, da je bila tožba umaknjena takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Dokazno breme glede navedenega dejstva je torej na tožnikovi in ne na toženčevi strani.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za povrnitev pravdnih stroškov. Tožeča stranka je namreč navedla v vlogi, da umika izvršilni predlog, ker je bil dolg poravnan. Ker tožena stranka ni dokazala, da je bil dolg poravnan že prej, ne pa šele pred umikom tožbe, je sodišče uporabilo 1. odst.
158. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki določa, da tožnik ni dolžan povrniti nasprotni stranki pravdnih stroškov, če umakne tožbo takoj, ko toženec izpolni zahtevek.
Tožena stranka se pritožuje proti navedenemu sklepu prve stopnje.
Tožena stranka ni tožeči stranki nikoli plačala dolga, saj tožeči stranki ni bila ničesar dolžna. Tožeča stranka je očitno napačno usmerjala svoj izvršilni predlog in to napako ugotovila, ko je prejela ugovor tožene stranke. Tožeča stranka je poleg druge škode povzročila toženi stranki dosedanje pravdne stroške, sedaj pa še strošek za to pritožbo.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialnopravne določbe 158. čl. ZPP, ki določa, da tožnik, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške razen, če jo je umaknil takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek. V takšnem primeru je namreč dokazno breme, da je bila tožba umaknjena takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek, na strani tožnika in ne na strani tožene stranke, kot je zmotno odločilo sodišče prve stopnje. Zgolj nedokazana trditev tožeče stranke o tem, da je bil dolg poravnan, tožnika ne razbremeni dolžnosti povrnitve pravdnih stroškov. Zato je bilo potrebno razveljaviti izpodbijani sklep, sodišče prve stopnje pa bo moralo ponovno odločati o pravdnih stroških (365. čl. ZPP).
Odločitev o pritožbenih stroških ima podlago v 3. odst. 165. čl. ZPP.