Appeal dismissed; late withdrawal of lawsuit after employer's request fulfillment precludes cost exemption under ZPP.

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu v 2. tč. izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožnica sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Tožnica je v sporu umaknila tožbo 25 dni po tem, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Tako tožničino postopanje pa se ne more šteti za takojšji umik tožbe, ki bi v smislu določbe 158/1 člena ZPP utemeljeval pravico tožnice do povrnitve nastalih stroškov postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sklepom zaradi umika tožbe postopek ustavilo (1. tč. izreka) in nadalje odločilo, da je tožnica dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 19.316,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 11.5.2000 dalje do plačila, v roku 8 dni (2. tč. izreka).

Tožnica se je pritožila zoper odločitev o stroških postopka iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava po določbah 2. in 3. tč. 1. odst. 338. čl.

Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) in v zvezi z določbo 366. čl. ZPP. Priznava, da je v sporu umaknila tožbo potem, ko je prejela sklep tožene stranke, s katerim se je zadeva rešila v njeno korist. Vendar je sodišče spregledalo, da je bila tožena stranka tista, ki ji je povzročila stroške v zvezi z vložitvijo tožbe, saj na njen ugovor zoper sklep z dne 16.11.1999 ni odgovorila vse do dne 15.2.2000. Meni, da je bila tako zaradi molka delodajalca prisiljena uveljavljati sodno varstvo. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče naloži vsaki stranki plačilo do 1/2 stroškov postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v izpodbijanem delu preizkusilo sklep v mejah pritožbenih razlogov in ugotovilo, da je sodišče prve stopnje v sporu pravilno ugotovilo odločilna dejstva, na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in v svojem postopku ni storilo takšnih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP). Zato v zvezi s pritožbenimi navedbami le še dodaja: Skladno z določbo 1. odst. 158. čl. ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki stroške postopka, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča se pritožba zmotno sklicuje na to, da tožena stranka v ugovornem postopku ni odločila vse do datuma, ko je tožnica umaknila tožbo. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je tožena stranka obravnavala tožničin ugovor zoper sklep o prekinitvi pogodbe in razporeditvi na drugo delovno mesto dne 24.1.2000, pri čemer je glede tega tožnica prejela pismeni odpravek sklepa dne 27.1.2000, kot to nesporno izhaja iz kopije poštne povratnice. Vendar kasneje, ko je uveljavila sodno varstvo, po prejemu sklepa z dne 25.1.2000, s katerim je tožena stranka izpolnila zahtevek, ni takoj umaknila tožbe, temveč šele dne 10.3.2000, to je 25. dan po sprejemu pismenega odpravka sklepa. Tako zapoznelo tožničino postopanje pa se ne more šteti za takojšnjo umaknitev tožbe v skladu z navedeno določbo ZPP, ki bi v konkretnem primeru utemeljevalo pravico tožnice do povrnitve nastalih stroškov postopka. Zato glede tega pritožba ni utemeljena.

Ker niso podani pritožbeni razlogi, kot tudi ne razlogi, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).

Tožnica je v zvezi s pritožbo priglasila stroške. Ker z njo ni uspela, je pritožbeno sodišče odločilo, da sama trpi svoje pritožbene stroške (1. odst. 165. čl. ZPP).