Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba I Kp 87/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:I.KP.87.2000 AI generated

Court allows prosecutor appeal to order defendant to pay illicit gains when civil claim remains unresolved.

Case Number VSL sodba I Kp 87/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court granted the prosecutor's appeal and reversed the first-instance judgment to order the defendant to pay illicit gains. The first court convicted the defendant of fraud but failed to order restitution because the victim's civil claim was not yet adjudicated. The court ruled that since the defendant had already received partial payment from the victim, the remaining illicit gains must be recovered to prevent unjust enrichment.

Legislator headnote

AI generated

čl. 95, 96. KZ; When a first-instance court fails to order restitution of illicit gains due to pending civil proceedings, the appellate court must order payment of the remaining illicit gains to prevent unjust enrichment.

Keywords

AI generated
illicit gains restitution unjust enrichment prevention civil claim pending fraud conviction appellate reversal

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi okrožnega državnega tožilca se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se po čl. 96. KZ obtoženemu V. L. naloži v plačilo znesek 34.124,60 SIT, kar ustreza s kaznivim dejanjem pridobljeni protipravni premoženjski koristi.

Obtoženca se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka iz 1. do 6. tč. 2. odst. 92. čl. ZKP.

[JEDRO]

Ker sodišče prve stopnje zaradi nejasno formuliranega premoženjskopravnega zahtevka le tega ni prisodilo oškodovancu, bi moralo ob ugotovitvi, da je natančno ugotovilo znesek protipravno pridobljene premoženjske koristi ob storitvi kaznivega dejanja poneverbe po čl. 245/I KZ in dejstva, da je oškodovanec obtožencu zaradi poplačila dela terjatve odtegnil zadnji osebni dohodek v znani višini, v preostalem delu obtožencu odvzeti premoženjsko korist. Zato je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi državnega tožilca in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je obtožencu odvzelo znesek protipravno pridobljene premoženjske koristi.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obtoženega V. L. spoznalo za krivega kaznivega dejanja poneverbe po čl. 245/I KZ ter mu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen 4 (štiri) mesece zapora in preizkusno dobo 1 (enega) leta, ga oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka in stroškov zagovornika za čas, ko je bil le ta postavljen po uradni dolžnosti ter oškodovanca X montaža s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pot pravde.

Zoper takšno sodbo se je pritožil okrožni državni tožilec zaradi kršitve kazenskega zakona in predlagal, naj pritožbeno sodišče spremeni sodbo sodišča prve stopnje tako, da obtožencu odvzame s kaznivim dejanjem doseženo premoženjsko korist.

Višji državni tožilec - svetnik J. S. iz Višjega državnega tožilstva v Ljubljani je v pisnem mnenju predlagal ugoditev pritožbi, enak predlog pa je podal tudi na seji senata sodišča druge stopnje prisotni višji državni tožilec.

Pritožba je utemeljena.

V celoti je potrebno pritrditi pritožbenim izvajanjem državnega tožilca, da bi sodišče prve stopnje moralo obtožencu odvzeti premoženjsko korist glede na to, da o premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca ni odločilo. Iz razlogov izpodbijane sodbe, ki so v skladu s podatki kazenskega spisa, namreč izhaja, da si je obtoženec s storitvijo kaznivega dejanja pridobil za 65.516,00 SIT protipravne premoženjske koristi, zaradi delnega poplačila svoje terjatve pa mu oškodovana delovna organizacija ni izplačala njegov zadnji osebni dohodek v višini 31.391,40 SIT. Za razliko do višine protipravno pridobljene premoženjske koristi je ostal torej obtoženec ob izreku sodbe neupravičeno okoriščen, kar predstavlja razlog za odvzem takšne premoženjske koristi, vsebovan v določilu 95. KZ. Ker je tedaj sodišče prve stopnje s tem, ko obtožencu ni naložilo, da mora plačati denarni znesek, ki ustreza pridobljeni protipravni premoženjski koristi, kršilo kazenski zakon, je sodišče druge stopnje pritožbi državnega tožilca ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo v predlaganem obsegu.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu čl. 95/IV ZKP, pri čemer so razlogi za takšno odločitev enaki kot v sodbi sodišča prve stopnje.